V ZL se za notifikacijo ADP zavzemajo že od začetka, saj se 7. člen pogodbe, ki ščiti manjšino na avstrijskem Koroškem, po njihovem ne spoštuje. "ADP je edinstven pravni inštrument, ki je nad avstrijsko zakonodajo in nam omogoča, da se te pravice manjšin ščitijo," je dejala Tomičeva.
Kot je dodala, bi morala Slovenija nasledstvo ADP notificirati že ob osamosvojitvi, kot se je to zgodilo z Osimskimi sporazumi z Italijo. Nasledstvo je po njihovem koristilo manjšini in Sloveniji pri pridruževanju Evropski uniji.
Tomičeva je bila kritična do izjave zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je dejal, da se niso lotili notifikacije, ker Avstrija priznava vse pravice slovenske manjšine in Slovenijo kot pravno naslednico te pogodbe. Dodala je, da doslej še noben avstrijski politik ni priznal slovenskega nasledstva in da je uradno stališče Avstrije, da Slovenija ni uradna naslednica po Jugoslaviji.
Z notifikacijo ADP pa bi Sloveniji zagotovili pravice, ki so jih takrat velesile priznale Jugoslaviji, vključno s pravico zaščite slovenske manjšine, je dodala Tomičeva.
ZL je vsem poslanskim skupinam v državnem zboru razposlala predlog v podpis, a ga je do sedaj s podpisom podrl le poslanec DeSUS Primož Hainz, v poslanski skupini NSi pa so jih zavrnili. Ravno s vložitvijo predloga pa želijo v ZL med drugim doseči tudi, da se poslanci javno opredelijo glede notifikacije ADP, je pojasnila Tomičeva.
DZ bo predlog predvidoma obravnaval na aprilski seji.
