Južnoafriška vlada je svojo odločitev jeseni sprejela po sporu, ki je nastal zaradi obiska sudanskega predsednika Omarja al Baširja v državi leta 2015. Tamkajšnje oblasti ga namreč kljub mednarodnemu nalogu za aretacijo, ki ga je zanj zaradi domnevnih vojnih zločinov izdal ICC, niso hotele aretirati, češ da ima kot voditelj države imuniteto.
A kot je danes razsodilo sodišče, je bila odločitev vlade, da začne postopek izstopa iz ICC "brez ustrezne potrditve parlamenta neustavna in neveljavna". Predsednik in njegovi ministri morajo tako preklicati namero o izstopu, je dejal sodnik Phineas Mojapelo.
Odločitev sodišča je udarec za vlado predsednika Jacoba Zume, ki pa se na razsodbo še lahko pritoži, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozicijska stranka Demokratsko zavezništvo, ki je bila ena od skupin, ki so se na odločitev vlade pritožile, je razsodbo medtem pozdravila. "Želimo, da Južna Afrika ostane v ICC, ker verjamemo, da je to skladno z našo ustavo in zapuščino Nelsona Mandele," je poslanec stranke James Selfie dejal za AFP.
Kmalu za Južno Afriko je tudi Gambija napovedala izstop iz ICC, a je nova vlada ta mesec Združene narode zaprosila, da ustavijo postopek umika. Izstopiti namerava tudi Burundi, Kenija pa o tem koraku še razmišlja.
Trenutno devet od desetih preiskav sodišča v Haagu zadeva afriške države. A kot po poročanju AFP izpostavljajo strokovnjaki, so se glede številnih izmed teh preiskav - v Srednjeafriški republiki, Ugandi, Maliju in Demokratični republiki Kongo - na ICC obrnile same vlade teh držav.