Svetovalec za informacijsko varnost v informacijsko tehnološkem podjetju S&T Matjaž Kosem je pojasnil, da se današnji kibernetski kriminalci pri napadih vse bolj usmerjajo na končne uporabnike kot eno ključnih šibkih točk v kibernetski zaščiti. Zato je pri zagotavljanju zaščite pred kibernetskimi napadi nujno poskrbeti tudi za primerno osveščenost uporabnikov informacijskih tehnologij.
S tem se strinja tudi predstojnik katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede ter prodekan fakultete za varnostne vede Branko Lobnikar. Kot je poudaril, je ena osnovnih težav v tem, da se ljudje v digitalnem svetu manj zavedajo groženj in posledično manj poskrbijo za svojo varnost kot v realnem svetu. To potem olajšuje delo kibernetskim kriminalcem, ki so vse bolj povezani z organiziranim kriminalom.
V obrambi pred kibernetskimi grožnjami ima ključno vlogo tudi država. Tudi Slovenija dela na tem področju korake, v skladu s strategijo kibernetske varnosti med drugim vzpostavlja nacionalni organ za kibernetsko varnost.
Podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob tem povedal, da mora država z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov poskrbeti za prvi sloj zaščite pred kibernetskimi grožnjami. Podjetja in organizacije ter državljani pa morajo potem še vsak zase dodatno poskrbeti za svojo varnost, tako kot so to že navajeni v fizičnem svetu.
Raziskovalec z Instituta Jožef Stefan Matej Kovačič je udeležencem poslovnega zajtrka predstavil nekaj primerov varnostnih groženj na področju mobilnih komunikacij, predstavniki podjetij S&T in KPMG pa nekaj primerov hekerskih vdorov v računalnike oziroma informacijske sisteme organizacij ter taktik za zaščito pred grožnjami.
Podjetja in organizacije se pred potencialnimi kibernetskimi napadi lahko zaščitijo med drugim s tako imenovanimi penetracijskimi testi, pri katerih s pomočjo zunanjih strokovnjakov odkrijejo in preventivno odpravijo ranljivosti v svojih informacijskih sistemih.