NČR je v obrazložitvi kršitve 1. člena zapisalo, da bi moral novinar, če bi preveril, kaj je delo komisije za tehnični pregled, vedeti, da člani komisije preverjajo predvsem skladnost dokumentacije s projektom izvedbenih del. Preverjanje je potrebno predvsem, ko obstajajo (sicer lažna) potrdila, da je bil test opravljen. O lažnosti potrdila je v prispevku, ki je bil objavljen 14. oktobra 2016 v oddaji Planet Danes in na spletni strani planet.si, poročal tudi novinar sam. Zato bi moral v navedbe svojih anonimnih virov vsaj podvomiti in jih dodatno preveriti, česar po ugotovitvah NČR ni storil. Novinar je sicer napako priznal in se zanjo opravičil, vendar pa bi se ji ob večji pozornosti lahko izognil, so še zapisali.
Glede 18. člena pa so navedli, da novinar napačno domneva, da se je z ovadbo policije začel kazenski postopek. Ta se začne šele, ko je vložen obtožni predlog. Novinar za razkrivanje imena pritožnika torej ni imel nobenega utemeljenega razloga, še posebej, ker je od sedmih domnevno ovadenih razkril le dve imeni. Člen je kršil, ker je bil pri omembi imen v času, ko je šlo še za predkazenski postopek, premalo pazljiv, so zapisali.
Razsodišče medtem ni prepoznalo kršitve 3. člena kodeksa. Čeprav se navedbi pritožnika in novinarja o iskanju odziva v odtenkih razlikujeta, je namreč vseeno mogoče povzeti, da je Elikan odziv prizadetega iskal in tudi pojasnil, da ga ni mogel dobiti. Prav tako novinar ni kršil 5. člena, saj je zaupal svojim virom, tako pa ni mogel vedeti, da gre za ugibanja in govorice, na katere naj bi v članku opozoril.