c S

Vraničar Ermanova v sredo iz Bruslja ne pričakuje posebnih opozoril

22.02.2017 08:08 Bruselj, 21. februarja (STA) - Evropska komisija bo v sredo objavila zimski sveženj pregleda finančnega in gospodarskega stanja v članicah EU. Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman pričakuje realno oceno stanja v Sloveniji. Glede makroekonomskih neravnotežij se položaj v Sloveniji po njenih besedah izboljšuje, zato ne pričakuje posebnih opozoril.

Evropska komisija bo v sredo objavila zimski sveženj pregleda izvajanja evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Sveženj bo vključeval poročila o stanju v posameznih članicah, razen v Grčiji, ki jo pozorno spremljajo že v okviru programa pomoči, zato dodatno poročilo ni potrebno, ocene makroekonomskih neravnotežij v trinajstih članicah, tudi Sloveniji, ter poročilo o prenosu fiskalnega pakta v nacionalno zakonodajo.

Finančna ministrica Vraničar Ermanova je danes v Bruslju v povezavi z zimskim svežnjem dejala, da pričakuje realno oceno stanja v Sloveniji. Ker Slovenija na področju makroekonomskih neravnotežij izboljšuje položaj po vseh kazalcih - referenčne vrednosti presega le na področju dolga in kreditne aktivnosti, vendar se na obeh področjih oba kazalca izboljšujeta - ministrica ne pričakuje posebnih opozoril.

V povezavi s strukturnim naporom, na kar Bruselj vseskozi opozarja Slovenijo, pa ministrica poudarja, da je seveda treba nadaljevati z začetimi strukturnimi reformami in zastaviti dodatne strukturne reforme na področjih, ki najbolj ovirajo nadaljnjo rast oziroma razvoj.

Obenem pa opozarja na pomanjkljivosti bruseljske metodologije, pri čemer je danes izpostavila, da so spremembe metodologije dolgotrajen in zapleten proces. Pričakuje, da se bo v nadaljnjem postopku, zlasti pri oceni potrebnega strukturnega napora, ki jo bo komisija delala šele po predložitvi nacionalnih proračunskih in reformnih programov, upošteval test verjetnosti.

Ta bi po ministričinih besedah moral pokazati, da so rezultati ob upoštevanju veljavne metodologije nerazumni in nimajo ustrezne ekonomske razlage, zato je treba prilagoditi zahteve po ekonomskih ukrepih, saj lahko sicer pridemo do napačnih rezultatov. "Vsi pa enako poudarjamo, da je treba z ukrepi skrbeti za podporo gospodarski rasti," je sklenila ministrica.