Sklad, ki bo upravljal s sredstvi institucionalnih vlagateljev, bo odkupoval terjatve v višini od tri do osem milijonov evrov. Sklad so sicer formalno ustanovili konec julija lani, za začetek delovanja pa so zdaj že opravljeni vsi formalni postopki, pripravljen je tudi prospekt.
V prvi fazi naj bi sklad upravljal s 50 milijoni evrov denarja; ker se slabe terjatve prodajajo z velikimi diskonti, bi lahko torej že v prvi fazi prišel do nezanemarljivega portfelja. Sklad je po informacijah Dela ustanovljen za sedem let, potem se ga lahko zapre in izplača vlagatelje, lahko pa se njegova življenjska doba podaljša še za tri leta.
Na ATVP so poudarili, da je novoustanovljeni sklad prvi in za zdaj tudi edini tovrstni sklad pri nas. "V Sloveniji sicer obstajata še dva alternativna specialna investicijska sklada, ukvarjala se bosta z nepremičninami, ustanovila pa sta ju družbi Numerica in lani decembra še družba KD Skladi," je za Delo pojasnil namestnik direktorja ATVP Primož Damjanovič.
Vsi trije skladi so sicer posebni skladi, namenjeni profesionalnim vlagateljem, torej institucionalnim vlagateljem ter zasebnim profesionalnim vlagateljem (fizičnim osebam, ki imajo za tovrstne naložbe dovolj znanja in denarja).
Predstavniki sklada so se v minulih mesecih pogovarjali z različnimi slovenskimi finančnimi ustanovami, tudi nekaterimi pokojninskimi družbami, da bi se jim pridružili s svojimi sredstvi pri nakupih slabih bančnih posojil. Med vlagatelji naj bi bila po poročanju Dela predvidoma tudi Zavarovalnica Triglav.
Tam so sicer poudarili, da posamičnih naložbenih odločitev ne komentirajo, da pa bodo za ublažitev padca finančnih donosov iz naslova nižjih obrestnih prihodkov tradicionalne naložbe dopolnjevali z dodatnimi alternativnimi in manj likvidnimi naložbami. Že pred časom pa so Delu povedali, da je "ena od možnosti tudi trg slabih posojil", z nastajanjem sklada pa so bili seznanjeni.
"Na trgu si ogledujemo več alternativnih investicijskih priložnosti. Pričakovani donosi v klasičnih naložbenih razredih so tako nizki, da institucionalni investitorji iščemo donose drugje," pa je za Delo povedal predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Na vprašanje, ali bo res eden glavnih investitorjev v prvi sklad slabih bančnih terjatev pri nas, pa je odgovoril, da končna odločitev še ni sprejeta.
Predsednica uprave Prve Group in solastnica družbe Alenka Žnidaršič Kranjc danes Delu ni odgovorila na vprašanje, ali bo del sredstev Prva vložila tudi v novi sklad. Je pa pred časom opozorila na omejitve slovenskih pokojninskih skladov, dejala je namreč, da je Hrvaška pokojninskim skladom dovolila investiranje v gospodarstvo, kar slovenska preprečuje. Tako se ne morejo pojavljati direktno kot kupci slabih terjatev.
Glavni analitik v družbi Alta Invest Matej Šimnic pa je za Delo ocenil, da so slaba posojila zgodovinsko gledano eden od donosnejših segmentov skladov zasebnega kapitala, vendar pa je to povezano tudi z višjim tveganjem. Zaradi velikosti in pravil zajamčene donosnosti so slovenski pokojninski skladi po njegovem mnenju zelo omejeni že pri vlaganju v delnice in nepremičnine, še bolj pa v alternativne naložbe, kot so slaba posojila.