"Potrditev hrvaške vlade smo čakali že nekaj časa in upam, da bo to omogočilo, da do dogovora glede prodaje Cimosa vendarle pride kljub zapletom zadnjih dni," je izpostavila Vraničar Ermanova po zasedanju finančnih ministrov EU v Bruslju.
Hrvaški minister Marić pa je danes v Bruslju na vprašanje, ali lahko potrdi, da na hrvaški strani ni več ovir za prodajo Cimosa, odgovoril, da lahko potrdi, kar je že potrdila tudi hrvaška vlada.
Pri tem je izpostavil, da gre za vprašanje, ki je aktualno že več let, in da je hrvaška stran izpolnila vse svoje obveznosti iz sporazuma med CImosom in DAB o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je star več kot deset let, slovenska stran pa tega ni storila, zato so lani tudi vložili tožbo.
Ko se je pojavil zasebni vlagatelj, pa so pokazali, da so za konstruktiven dialog, je še povedal Marić in izpostavil, da gledajo na problematiko Cimosa v glavnem s perspektive varovanja delovnih mest in nadaljevanja proizvodnje.
Marić je izpostavil, da podrobnosti ne pozna, saj se o tem pogovarjata hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić in slovenski gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Sam se sklicuje na odločitev vlade, ki je javna in jasna.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo Italijani kupili Cimos, Marić odgovarja: "Bomo videli." Vsi pogovori po njegovih besedah potekajo v dobri veri, da se doseže za vse sprejemljiva rešitev, pri čemer je za Hrvaško najpomembneje ohraniti delovna mesta in proizvodnjo.
Na vprašanje, kaj je danes povedal slovenski ministrici, je Marić odgovoril, da sta se finančna ministra ob robu današnjega zasedanja dotaknila tudi vprašanja Cimosa, a da se s podrobnostmi ukvarjata njuna kolega Marić in Počivalšek. Dodal je še, da nobeni strani ni v interesu, da se zgodi nezaželena prekinitev proizvodnje ali odpuščanja.
Italijanski sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme, ki je s pretežno državnimi lastniki lani jeseni podpisala pogodbo o nakupu 92 odstotkov koprske družbe, je v ponedeljek prek svetovalca Alta javnosti sporočil, da zaradi nerešenega pravnega spora na Hrvaškem odstopa od nakupa Cimosa. A na slovenski strani so v odzivu poudarili, da odstop od nakupa še ni uraden in da naj bi se že danes nadaljevala prizadevanja za rešitev postopka prodaje družbe.
Rešitev spora med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let minulega stoletja, je bil sicer eden od glavnih odložnih pogojev za sklenitev transakcije, katere vrednost je predvsem prek poplačila Cimosovega dolga ocenjena na 110 milijonov evrov.
Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja že dosegli dogovor o reševanju, ko sta se Počivalšek in Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg odkupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), medtem ko bo DAB umaknila tožbo proti Cimosu. A nekaj dni zatem naj bi Hrvaška v predlogu sporazuma postavila za Italijane nesprejemljive dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.
Čeprav naj bi glede tega slovenski in hrvaški predstavniki zbližali stališča, je nerešeno ostalo tudi vprašanje lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo poskušalo izpodbijati. Italijanom naj bi zaradi teh nerešenih vprašanj nato prekipelo.
Ministrica je povedala, da je pri reševanju tega problema ključna vloga DUTB - ta kot največji lastnik Cimosa vodi postopek - in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki morata svojo vlogo odigrati. Najprej se je treba po njenih besedah vprašati, ali je bila napaka storjena v DUTB ali SDH.
Položaj po ministričinih besedah zelo podrobno spremljajo skupaj z ministrom za gospodarstvo. Ko bodo videli, kakšen je dejanski rezultat in ali je odločitev italijanskega kupca, da se izvzame iz postopka, dokončna, potem bodo ocenili posledice.
V tem primeru bodo preučili tudi morebitno odgovornost, je še povedala Vraničar Ermanova. Ob tem je dodala, da se ne bi strinjala, da mora celotno odgovornost prevzeti zgolj slovenska stran.
V primeru, da bi posel padel v vodo, je sicer ogroženih več kot 4000 delovnih mest, od tega v Sloveniji blizu 2000, na Hrvaškem pa nekaj nad 1000. Počivalšek je v ponedeljek zagotovil, da bo vlada naredila vse, da Cimos reši pred stečajem in ohrani delovna mesta v Sloveniji.
Na Hrvaškem so sicer vsi trije Cimosovi obrati (Buzet, Labin in Roč) v Istri. Predsednik istrske županije in nekdanji župan Buzeta Valter Flego je za STA dogajanje komentiral z besedami, da je "italijanski investitor očitno čez noč zamenjal ploščo".
"Trenutno sicer še nimamo vseh informacij. Takoj ko bomo seznanjeni z vsemi podrobnostmi, bomo proučili, katere možnosti imamo na voljo za ukrepanje, vse s ciljem ohranitve delovnih mest," je napovedal Flego. Pri tem se bodo posvetovali z vlado v Zagrebu, ki je po njegovih besedah potegnila nekaj pomembnih potez v celotnem postopku in od katere tudi zdaj pričakujejo podporo.