c S

Politike demoniziranja v svetu povzročajo delitve in strah, opozarja AI

22.02.2017 07:55 London, 21. februarja (STA) - Politiki s strupeno in razčlovečeno retoriko ustvarjajo vse bolj razdeljen in nevaren svet, je v oceni stanja človekovih pravic po svetu za leto 2016 opozorila nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). Ob tem je posvarila, da se bodo krize letos še poglobile, saj v svetu ni voditeljstva na področju človekovih pravic.

Ob tem je mednarodna nevladna organizacija ocenila, da retorika 'mi proti njim' vpliva na politiko in ukrepanje. Opozorila je, da so si države lani zatiskale oči pred vojnimi hudodelstvi, sprejele dogovore, ki spodkopavajo pravico do azila, sprejele zakone, ki kršijo svobodo izražanja, spodbujale umore obtoženih uporabe drog, opravičevale mučenje in množični nadzor ter širile drakonska policijska pooblastila. Obrnile so se tudi zoper begunce in migrante.

Letno poročilo AI, ki vključuje 159 držav, beleži, da je 36 držav kršilo mednarodno pravo, tako da so nezakonito poslale begunce nazaj v državo, kjer so bile njihove pravice v nevarnosti.

Generalni sekretar organizacije Salil Shetty je poudaril, da je cinična uporaba naracije 'mi proti njim' z obtoževanjem, s sovražnostjo in strahom lani pridobila globalni pomen na ravni, kakršni nismo bili priča od 30. let 20. stoletja.

"Razdvajajoče načrtno strašenje je postalo nevarna sila v svetovnih zadevah," je opozoril ter pojasnil, da ima več politikov strupen program, ki preganja, išče grešne kozle in razčlovečuje cele skupine ljudi. Med njimi je omenil novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, madžarskega premierja Viktorja Orbana, filipinskega predsednika Rodriga Duterteja in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Poročilo AI med zaskrbljujočimi praksami omenja nedaven Trumpov izvršni ukaz o prepovedi preselitve beguncev v ZDA, lanski migrantski dogovor med EU in Turčijo ter deportacije ljudi, ki bežijo pred razširjenim nasiljem v Srednji Ameriki, iz Mehike in ZDA. Opozarja tudi na množično zatiranje na Kitajskem, v Egiptu, Etiopiji, Indiji, Iranu, na Tajskem in v Turčiji ter na invazivne varnostne ukrepe v Franciji in Veliki Britaniji. Omenja tudi prizadevanja za zmanjšanje pravic žensk na Poljskem.

Namesto da bi se borili za pravice ljudi, vse preveč voditeljev zaradi politične koristi sprejema idejo razčlovečenja, da bi si pridobili politične točke ali odvrnili pozornost od svojih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic, je dejal Shetty. Kot je dodal, so bili prva tarča begunci, a če se bo to nadaljevalo tudi letos, bodo na udaru še drugi. Posledično bo več napadov na ljudi drugih ras, spola, nacionalnosti in religije.

AI opozarja, da je v svetu vrsta kriz, za reševanje katerih je malo politične volje. Lani so vojna hudodelstva zagrešili v najmanj 23 državah, piše v poročilu organizacije.

AI svari, da se bodo letos krize še poglobile, saj na kaotičnem svetovnem odru boleče manjka voditeljstva na področju človekovih pravic. Kritična je tudi, da je mednarodna brezbrižnost do vojnih hudodelstev postala zakoreninjena normalnost, saj je Varnostni svet ZN ohromljen zaradi rivalstva med njegovimi stalnimi članicami.

Organizacija poziva ljudi po vsem svetu, naj se uprejo ciničnim poskusom nazadovanja dolgo vzpostavljenih človekovih pravic v zameno za oddaljeno obljubo blagostanja in varnosti. Kot piše v poročilu, so bili lani ljudje zaradi mirnega zavzemanja za človekove pravice ubiti v 22 državah. "Ne moremo se pasivno zanašati na vlade, da se bodo zavzemale za človekove pravice, mi, ljudje, moramo ukrepati," je pozval Shetty.