"Kje so ZDA pri vsem tem? Ne morem vam povedati, ker ne vem," je dejal de Mistura na varnostni konferenci v bavarski prestolnici München.
Ob tem je dodal, da se nova ameriška administracija še vedno trudi izdelati prednostne naloge v zvezi s tem vprašanjem. Po njegovi oceni so tri glavne prednostne naloge Washingtona uničiti skrajneže Islamske države, omejiti vpliv nekaterih glavnih regionalnih igralcev in ne škoditi enemu glavnih ameriških zaveznikov v regiji, besede de Misture povzema francoska tiskovna agencija AFP.
De Mistura je na konferenci nastopil nekaj dni pred začetkom novega kroga pogajanj o rešitvi konflikta v Siriji, ki bo pod okriljem ZN potekal prihodnji teden v Ženevi.
De Mistura je sicer optimističen glede uveljavitve prekinitve ognja v Siriji. Kot je dejal, krhka prekinitev ognja v Siriji "drži bolje in ima več možnosti za uspeh kot vse doslej dogovorjene prekinitve ognja".
Na varnostni konferenci je danes spregovoril tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je med drugim izjavil, da so sirski mirovni pogovori, ki bodo potekali v Ženevi, edini kraj, kjer se je mogoče pogovarjati o politični rešitvi in tranziciji v Siriji.
"Pogovori v Ženevi so temelj za uresničitev političnega tranzicijskega procesa v Siriji in so najboljša rešitev za državo," je zatrdil po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. Temelj za rešitev krize sta po njegovem prepričanju dogovor iz Ženeve in resolucija Varnostnega sveta ZN 2254.
Pogovori o Siriji naj bi se začeli v četrtek v Ženevi. Predstavnike sirskega režima in opozicije v Ženevi sicer pričakujejo že v začetku prihodnjega tedna, ko naj bi se s predstavniki ZN udeležili predhodnih pogovorov.
Pogajanja o Siriji bi se morala pod okriljem ZN v Ženevi začeti že 8. februarja, a so bila preložena na konec februarja. De Mistura je takrat kot razlog za preložitev med drugim navedel, da bodo z večjo pripravljenostjo sirske opozicije lahko dosegli tudi bolj odprte pogovore.
Konec januarja so sicer v kazahstanski prestolnici Astana potekali mirovni pogovori glede Sirije, ki pa so se končali brez večjega preboja. Pogajanja so potekala pod okriljem Rusije, Irana in Turčija. "Astana nikdar ni bila alternativa Ženevi," je danes zatrdil Cavusoglu.
Na varnostni konferenci v Münchnu, ki se bo danes zaključila, sta zadnji dan nastopila tudi izraelski obrambni minister Avigdor Liberman in vodja iranske diplomacije Mohamed Džavad Zarif. Liberman je s ciljem rešitve bližnjevzhodnega konflikta pozval k sodelovanju vseh nasprotnikov terorizma ne glede na vero. Glavni problem v regiji po njegovem ni med Judi in Palestinci, ampak je to Iran, ki z orožjem in denarjem destabilizira države v regiji, podpira terorizem in ima jedrske ambicije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zarif je zavrnil njegove kritike rekoč, da se je Iran obvezal, da ne bo nikoli poskušal razviti jedrskega orožja, in tega se drži.
Med udeleženci konference, ki se je začela v petek, je bilo sicer okrog 30 predsednikov in premierjev, približno 80 obrambnih in zunanjih ministrov ter številni voditelji mednarodnih organizacij. Iz Slovenije sta se je udeležila predsednik republike Borut Pahor in obrambna ministrica Andreja Katič.
Oči mednarodne javnosti so bile sicer uprte v ameriškega podpredsednika Mikea Pencea, ki je v soboto predstavil varnostno in zunanjo politiko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.
Pence si je v okviru uradnega obiska v Nemčiji skupaj s soprogo in hčerko danes ogledal še nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Dachau severno od bavarske prestolnice.
