Kot "zelo simbolično" pa je označil dejstvo, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok o priznanju dokumentov samooklicanih republik Lugansk in Doneck objavil v času, ko se je ob robu varnostne konference v Münchnu Porošenko v soboto sestal z novim ameriškim podpredsednikom Mikeom Penceom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je opozori, da je ruski odlok v temelju v nasprotju z logiko mirovnega dogovora iz Minska. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksandr Turčinov je ocenil, da je Kremelj z odlokom povsem izključil možnost vrnitve na dogovor iz Minska, ki predvideva demilitarizacijo vzhodne Ukrajine in vrnitev zakonitih ukrajinskih sil, poroča britanski BBC.
Odlok so pozdravili proruski uporniki na vzhodu Ukrajine. "Če nas mati domovina podpira s tako močnim glasom, pomeni, da je naš boj pravičen. Da naše žrtve niso zaman. Da so naša upanja upravičena," je sporočil vodja samooklicane Ljudske republike Doncek Aleksander Zaharčenko.
Igor Plotniski, vodja samooklican Ljudske republike Lugansk, pa je pozdravil to "priznanje, da je moja republika država". Meni, da je s tem nastopila nova etapa za mednarodno priznanje suverenosti Luganska, čigar prihodnost je neločljivo povezana z Rusijo.
Moskva sicer doslej uradno ni priznala samooklicanih republik Lugansk in Doneck. Turčinov je ocenil, da je z odlokom "Putin pravno priznal kvazidržavne teroristične skupine, ki prikrivajo rusko okupacijo dela Doneškega bazena".
Putin je z odlokom določil, da Rusija priznava "osebne dokumente, šolske ali poklicne diplome, rojstne in mrliške liste, ki so jih izdala kompetentna telesa" v omenjenih samooklicanih republikah. Moskva ukrep opisuje kot začasen, dokler ne bi bila dosežena politična rešitev konflikta.
Kot navaja BBC, se je od začetka konflikta aprila leta 2014, ki je zahteval že več kot 10.000 življenj, v Rusijo iz vzhoda Ukrajine zateklo že več deset tisoč ljudi.
Potem ko so se v zadnjih tednih spopadi na vzhodu Ukrajine okrepili in zahtevali 30 življenj, so se sicer ob robu münchenske varnostne konference v soboto sestali zunanji ministri t. i. normandijske četverice - Nemčije, Rusije, Ukrajine in Francije.
Dogovorili so se za novo prekinitev ognja, ki naj bi začela veljati v ponedeljek. Do takrat naj bi sicer separatisti in ukrajinska vojska v skladu z dogovorom iz Minska tudi umaknili težko orožje z bojne črte, vendar doslej kakega večjega napredka ni bilo, je v soboto povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Proruski separatisti so možnost spoštovanja prekinitve ognja že označili kot malo verjetno, saj se obstreljevanje nadaljuje, ni pa niti videti, da bi ukrajinske sile umaknile težko orožje. Strani sta doslej sklenili že vrsto prekinitev ognja, ki pa popolne ustavitve spopadov niso prinesle.
