Pence je poudaril, da glede na to, koliko smo žrtvovali za čezatlantske odnose, ne bi smel nihče dvomiti v podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa takšnemu partnerstvu. "Predsednik me je prosil, naj danes tukaj prenesem sporočilo in zagotovilo, da ZDA močno podpirajo Nato in bodo neomajne v prizadevanjih za to čezatlantsko zavezništvo," je poudaril Pence.
Kot je dejal, ZDA želijo prijateljstvo z Evropo in vsemi narodi, "ki so krvaveli za naš pakt". "Stali bomo na strani Evrope, danes in vsak dan, saj nas povezujejo isti ideali visoke stopnje svobode, demokracije, pravice in pravne države. Še naprej bomo dokazovali zvestobo, saj imamo skupno preteklost in imeli bomo skupno prihodnost," je poudaril podpredsednik.
Je pa evropske zaveznike tako kot že obrambni minister ZDA James Mattis pozval, naj povečajo svoje izdatke za skupni obrambni proračun. "Prišel je čas, da storimo več," je poudaril. Omenil je tudi rusko-ukrajinski konflikt in poudaril, da bodo ZDA Rusijo v njem ne glede na siceršnje iskanje skupnih točk še naprej obravnavale kot odgovorno osebo.
Lavrov je poudaril, da njegova država ne išče konflikta z nikomer, bo pa ščitila svoje interese. "V našem skupnem interesu je okrepiti ameriško-ruske odnose. Na to smo pripravljeni, če so tudi ZDA," je dejal. Dodal je, da je potencial odnosov med Rusijo in ZDA ogromen in bi ga morali izkoristiti.
Nato je po njegovih besedah "še vedno institucija hladne vojne; tako po razmišljanju kot tudi v srcih". Svet vodi "elitni klub držav", kar dolgoročno ne more delovati. Rusija se tako zavzema za ureditev sveta, ki je ne bo določal Zahod, je dejal Lavrov.
Merklova je danes države pozvala, naj si prizadevajo za mednarodno sodelovanje. Nobena država namreč ne more sama obvladati vseh izzivov sveta, je dejala. "V letu, v katerem so pred nami izjemni izzivi (...), bomo še naprej delovali skupaj ali pa bomo zapadli vsak v svojo lastno vlogo. Pozivam vas, da najdemo skupno rešitev, kako bomo naredili ta svet boljši, saj bo potem tudi za vsakega od nas bolje," je pozvala.
Kot je dodala, je trdnega prepričanja, da se splača boriti za skupne večstranske projekte, kakršna sta zveza Nato in Evropska unija. A te strukture po njenih besedah niso vedno dovolj učinkovite. Treba jih je narediti močnejše in bolj odporne na krize, je zatrdila.
Nato je sicer vsekakor v interesu Nemčije in Evrope, a tudi v interesu ZDA, je prepričana. V svojem nagovoru je ZDA prišla naproti s pripravljenostjo, da zadostijo njihovim zahtevam po višjem prispevku zaveznic v okviru zveze Nato. Kot je dejala, je Nemčija pripravljena izpolniti cilj, da najpozneje do leta 2024 za obrambo namenijo najmanj dva odstotka BDP.
Konference se udeležuje tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v kratkem pogovoru ob robu konference Pencea prosil, naj predsedniku Trumpu prenese pripravljenost Slovenije, da gosti prvo srečanje Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ocenil je, da so Penceove izjave glede zavezanosti ZDA Natu učinkovale pozitivno in pomirjujoče, a je avtonomnost ameriškega predsednika kljub vsemu zelo velika, "zaradi česar se vsi vendarle sprašujemo, kaj je še morda tistega, česar ne vemo glede njegovih osebnih pogledov na čezatlantsko zavezništvo in zlasti vprašanja izboljšanja odnosov z Rusijo". Po njegovem mnenju bi bila kakršna koli drugačna Penceova izjava sicer presenečenje.
Pahor se je ob robu konference na kratko srečal tudi z iranskim zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom in finskim predsednikom Saulijem Niinistöm. Sestal se je tudi s predsednikom črnogorske vlade Duškom Markovićem, v načrtu pa ima še sestanek s predsednico Estonije Kersti Kaljulaid in predsednikom deželne vlade Bavarske Horstom Seehoferjem.
Münchenska varnostna konferenca je po srečanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju in zasedanja zunanjih ministrov držav skupine G20 že tretje visoko srečanje ta teden, na katerem se predstavljajo visoki predstavniki Trumpove administracije.
Med udeleženci je okrog 30 predsednikov in premierjev, približno 80 obrambnih in zunanjih ministrov ter številni voditelji mednarodnih organizacij. Poleg ameriške zunanje politike so med glavnimi temami še odnosi z Rusijo, vojna v Siriji in konflikt v Ukrajini.
Glede slednjega so se danes zunanji ministri t. i. normandijske četverice - Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije - ob robu konference dogovorili, da v ponedeljek poskusijo zagotoviti novo prekinitev ognja. Razen tega Lavrov na srečanju ni zaznal bistvenega napredka.
