Pravosodni minister Goran Klemenčič je v uvodu povedal, da gre za prvi sistemski predpis, namenjen celoviti ureditvi položaja Sodnega sveta. Do zdaj sta namreč njegov položaja urejala zakon o sodniški službi in zakon o sodiščih.
Predlog zakona Sodnemu svet po ministrovih besedah daje "celovito pristojnost" za izbiro kandidatov za sodnike, nadzor njihovega dela, odločanje o napredovanjih in disciplinskih kršitvah. Z njim Sodni svet postaja tudi samostojni proračunski porabnik.
Disciplinske postopke zoper sodnike zakon z vrhovnega sodišča v celoti prenaša na Sodni svet, pri tem pa spreminja tudi sestavo organov, ki bodo odločali o tem, in način odločanja. Pri slednjem namesto dvostopenjskega postopka uvaja enostopenjski. "Zakon ni zadosten, je pa eden od pomembnih predpogojev za krepitev pravne države," je povzel Klemenčič.
Iva Dimic (NSi) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenila, da zakon ni nič drugega, kot le združitev veljavnih določb zakonov o sodniški službi in o sodiščih. "Nadgradnjo predstavlja nekaj dopolnitev, ki pa ne prinašajo nobene dodane vrednosti, zato zakon ne bo prinesel izboljšav," je dejala. Sestava Sodnega sveta in postopek izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo z novim zakonom po besedah Dimičeve ostajata ista, "ravno to pa je temeljni problem slovenskega sodstva".
Zakon je prav zaradi tega, da je večina določb prepisana iz že obstoječe zakonodaje, "že v startu zgrešena zgodba", je dejal Vinko Gorenak (SDS). Enako kot v NSi jih v SDS moti, da sestava Sodnega sveta ostaja enaka in da imajo večino v njem še vedno sodniki. "Večino bi morali imeti neki drugi ljudje, ne pa tisti, ki so zaposleni v sistemu. Šele potem bi lahko rekli, da gre za neodvisen organ," je dodal. Napovedal je, da zakona v prvi obravnavi ne bodo podprli.
Enako bodo ravnali v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po oceni Bojana Dobovška zakon na deklarativni ravni sicer ima dober namen, a ne prinaša zaščite sodnikov, ki se izpostavijo in opozorijo na težave v sodstvu, prav tako ne prinaša javnosti sej Sodnega sveta.
Jasna Murgel (SMC) je dejala, da cilj zakona ni bila celovita prenova Sodnega sveta, temveč krovna, jasna in jedrnata ureditev njegovega delovanja in pristojnosti. V poslanski skupini pozdravljajo predvsem ureditev, po kateri bo Sodni svet o delu poročal DZ kot tudi, da bodo njegove odločitve javno objavljene. Dobra se jim zdi tudi določba, da bosta predsednik in podpredsednik imela triletni in ne enoletni mandat, ker to "zagotavlja večjo kontinuiteto".
V DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat pozdravljajo predvsem prenos disciplinskih postopkov z vrhovnega sodišča na Sodni svet: "Prepričani smo, da je to dobra odločitev, saj v Sodnem svetu niso samo predstavniki, ki jih izvolijo sodniki, ampak tudi profesorji prava, odvetniki in drugi." Po oceni DeSUS bodo spremembe prispevale h krepitvi Sodnega sveta.
"V želji, da bi bilo čim manj možnosti za uporabo reka, da vrana vrani ne izkljuje oči, je ključno, da je Sodni svet neodvisen, samostojen in strokoven ter da ima možnost sam voditi vsebinsko politiko. Zato je zakon treba pozdraviti in navkljub nekaterim pomislekom iz opozicije in koalicije podpreti," je dejal Jan Škoberne (SD).
Mateju T. Vatovcu (ZL) se zdi prav, da bo Sodni svet dobil samostojen zakon, saj trenutna ureditev daje občutek, da gre za organ, ki je del sodne veje oblasti. To pa ne more dajati občutka neodvisnosti in samostojnosti, je dejal. Pozitivno jih v ZL preseneča, da na zakon niso prejeli kopice opozoril in nasprotovanj stroke. "A ker imamo v zadnjem času slabe izkušnje z vlado in njenim zatrjevanjem, da je z zakonom vse v redu, bomo, preden se dokončno izrečemo o podpori, počakali na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ," je napovedal.
O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal danes v okviru glasovanj.
