Prejeli so namreč več poročil prosilcev, da centri za socialno delo vloge za socialnovarstvene prejemke zavračajo, če ima prosilec polnoletne otroke. Centri za socialno delo se po Kordiševih besedah sklicujejo na 40 let star zakon o zakonski zvezi, ki določa, so otroci dolžni po svojih zmožnostih preživljati starše.
Samo če otroci sami nimajo dovolj sredstev, se prosilcu dodeli varstveni dodatek. Toda zakon ne določa nobenih kriterijev za izjeme, zato je presoja prepuščena posameznemu socialnemu delavcu, še menijo v poslanski skupini ZL.
"Zdi se, da centri za socialno delo po navodilih ministrstva za delo uporabljajo to zastarelo določbo zato, da bi izničili učinek spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Zavračajo ljudi, ki so po vseh uradnih merilih revni in upravičeni do varstvenega dodatka," je dejal Kordiš.
Z novim letom je namreč začela veljati sprememba zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki blaži pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Med drugim je odpravila vračljivost socialne pomoči in varstvenega dodatka za upravičence s stanovanjem ali hišo pod vrednostjo 120.000 evrov.
Z zavračanjem prošenj pa zdaj namesto, da bi upravičencem zagotovili neodvisno življenje, te spravljajo v odvisnost od odraslih otrok. Po Kordiševih besedah breme revščine prenašajo na potomce revnih staršev, ki so bili v življenju že tako prikrajšani.
Kordiš je zato vlado in ministrstvo za delo pozval, da naj se zakonodaja uporablja tako, da ne bodo prizadeti prosilci in njihovi potomci. V ZL zahtevajo, da se s tovrstno prakso prekine in da se varstveni dodatek obravnava kot brezpogojno pravico za vse upravičence.
Prav tako še pozivajo, da se "40 let stare definicije iz zakona o zakonski zvezi, ki jih ministrstvo za delo sedaj na tako pretkan način uporablja, spremenijo v prid neke javne varnostne mreže prek varstvenega dodatka".
Spomnil je, da je krovna politika ZL na tem področju odprava vse in kakršnekoli vračljivosti socialne pomoči. "Dokler so tu oblike vračljivosti, nimamo opravka z brezpogojno solidarnostno podporo ogroženim skupinam prebivalstva, ampak z neke vrste kreditom," je poudaril.
