Kodhelijeva in njen hrvaški kolega Damir Krstičević sta poslala pismo generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu, v katerem sta obsodila "nacionalistično retoriko srbskih politikov in konkretne akcije na meji", je poročala agencija Reuters.
V pismu sta navedla, da je namen omenjenih akcij poskus "ogrožanja suverenosti Republike Kosovo in destabiliziranje varnostnih razmer na Zahodnem Balkanu".
Zato sta zahtevala ponovno preučitev operativnega načrta misije za ohranjanje miru na Kosovu, pri čemer nista pojasnila, kako naj bi se načrti zveze Nato spremenili. V misiji Nata na Kosovu sicer sodeluje približno 4500 vojakov.
Kodhelijeva in Krstičević sta še poudarila, da podpirata preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v vojsko. Za oblikovanje kosovske vojske je sicer potrebna podpora srbske manjšine v kosovskem parlamentu, ki temu nasprotuje, dodaja Reuters.
Izpostavila sta še, da je integracija držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo in zvezo Nato jamstvo za mir v regiji, ki ima še vedno brazgotine vojn, ki so sledile razpadu nekdanje Jugoslavije.
Do nove ohladitve odnosov med Srbijo in Kosovom je prišlo po tem, ko so srbske oblasti sredi januarja prvič po 18 letih iz Beograda napotila vlak proti Kosovski Mitrovici na severu Kosova, kjer živi večina kosovskih Srbov. Vlak je bil odet v srbske nacionalne barve in polepljen z napisom Kosovo je Srbija v 21 jezikih ter poln srbske nacionalne ikonografije.
Kosovske oblasti so zaradi vlaka na mejo s Srbijo poslale posebne enote z oklepniki, zaradi česar je srbska stran vlak ustavila v Raški, tik pred mejo s Kosovom, in ga vrnila v Beograd.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je obtožil kosovske oblasti, da želijo začeti novo vojno, medtem ko je predsednik Kosova Hashim Taci ocenil, da si želi Srbija priključiti severni del Kosova, kot je to storila Rusija v primeru ukrajinskega polotoka Krima.
Srbija se ne more sprijazniti, da je leta 1999 izgubila nadzor nad nekdanjo avtonomno pokrajino, ki je leta 2008 razglasila tudi samostojnost.
