Pred približno sedmimi leti je prišlo na dan, da je francoski proizvajalec Poly Implantant Prothese (PIP) za izdelavo vsadkov namesto medicinskega uporabljal cenejši industrijski silikon, ki pa naj bi predstavljal številna zdravstvena tveganja. Sporne vsadke naj bi imelo približno 300.000 žensk.
Pri primeru, glede katerega je danes razsodilo sodišče, gre za tožbo Nemke, uporabnice spornih vsadkov, proti podjetju za certificiranje TÜV Rheinland. Kot je namreč menila, bi TÜV s pregledom dobavnic in računov lahko ugotovil, da proizvajalec ni uporabljal odobrenega silikona. Tožbe ni vložila proti proizvajalcu spornih vsadkov, saj je podjetje postalo insolventno.
Od TÜV je zahtevala 40.000 evrov odškodnine, a je bila njena zahteva zavrnjena tako na prvi kot drugi stopnji. Ko je zadevo v presojo prejelo nemško zvezno vrhovno sodišče, se je obrnilo na Sodišče EU, ker da gre za razlago evropske zakonodaje s področja podeljevanja izjav o ustreznosti medicinskih pripomočkov za trg.
Kot je danes razsodilo sodišče, podjetja, kot je TÜV, nimajo obveznosti izvajanja nenajavljenih inšpekcij, pregledov pripomočkov in poslovnih evidenc, ampak se lahko zanašajo na podatke, ki jim jih nudi proizvajalec. "Vendar pa mora tak organ ob indicih, da obstaja možnost, da medicinski pripomoček ni v skladu z zahtevami, (...) sprejeti vse potrebne ukrepe," so zapisali.
TÜV je sicer vseskozi trdil, da jih je PIP prevaral, saj da je njihovim inšpektorjem zagotovil lažno dokumentacijo.
Različna sodišča po Evropi so doslej o odgovornosti nemškega podjetja razsojala različno - sodišče v francoskem Toulonu mu je denimo naložilo plačilo odškodnine v višini 3000 evrov vsaki od 20.000 francoskih tožnic, v več drugih primerih pa je bilo medtem ugotovljeno, da TÜV ne nosi odgovornosti.
Z odločitvijo Sodišča EU naj bi se sedaj vzpostavil vzorec za vse podobne primere v Evropski uniji, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
