Gospodarska kriza se je končala. Produktivnost in dobički rastejo, obremenitve delavcev so večje, plače pa ne sledijo temu trendu. Zadnji čas je, da se to spremeni, ugotavljajo industrijski sindikati in sindikati storitvenega sektorja, ki delujejo znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Skladno s tem so pripravili prvo skupno konferenco z naslovom Pošteno plačilo in osem ur dela, ki so se je udeležili številni člani.
"Od izbruha krize do danes se je zgodilo nekaj pomembnih stvari, sindikate pa je najbolj zaskrbelo usihanje socialnega dialoga in pomanjkanje volje delodajalcev za kolektivna pogajanja," je uvodoma dejala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) in kandidatka za predsednico ZSSS Lidija Jerkič.
Kot je opozorila, želijo doseči, da bi bile kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti čim boljše, s čim bolj "spodobnimi" tarifnimi deli. Trenutno si namreč zneski v tarifnih prilogah, ki določajo najnižje osnovne plače, ne zaslužijo pridevnika dostojni, je bila kritična.
Pregled po ugotovitvah sindikatov kaže, da je po prepričanju delodajalcev dovolj, če najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred znaša okoli 400 evrov bruto in če je osnovna plača delavca s šesto stopnjo izobrazbe na višini minimalne plače.
Delodajalce je zato treba prepričati v nujnost kolektivnih pogajanj in sprememb na področju osnovnih plač, je bila odločna Jerkičeva.
Prvi cilj sindikatov je tako uskladitev najnižjih osnovnih plač z dejanskim stanjem v gospodarstvu, tako da ne bodo odvisne zgolj od volje posameznega delodajalca. Skladno s tem predlagajo, da najnižja osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne plače.
Sindikati bodo za dosego tega cilja delodajalcem v marcu poslali enotno pogajalsko zahtevo, na podlagi odziva po po mesecu dni ocenili, kako naprej.
Jerkičeva je od plač prešla k delovnemu času. Ob tem je ocenila, da je zakonodajna ureditev tega področja v razmeroma ustrezna, a se v praksi ne uveljavlja, saj prihaja do prerazporeditev časa, prekomernega opravljanja nadur, odrejanja dela v soboto, nedeljo in ob praznikih, preobremenjenosti in izgorevanja zaposlenih. "Delamo samo še za delodajalce in celotno življenje se prilagaja samo njim," je bila ostra.
Sindikati se po njenih besedah v prihodnje ne bodo borili samo še za ohranitev osemurnega delavnika oz. pravico, staro več desetletij, temveč si bodo prizadevali tudi za skrajšanje polnega delovnega časa. Poleg tega bodo zahtevali zaposlovanje novih delavcev, tako da se bodo zmanjšale obremenitve obstoječih.
Drugi cilj sindikatov je tako povezan z napredkom na področju delovnega časa. Skladno s tem predlagajo, da se ta problematika uvrsti na sejo Ekonomsko-socialnega sveta.
Na konferenci sta med drugimi spregovorila tudi izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje in sekretar Sindikata delavcev trgovine pri zvezi Ladislav Rožič.
Pojetova je ponovila, da v Sloveniji za zvišanje plač ni nikoli pravi čas in da plače ostajajo glavni instrument varčevanja in povečevanja konkurenčnosti, medtem ko se njihove ekonomske, socialne in motivacijske funkcije ne upošteva. Rožič pa je opozoril na izigravanje zakona o delovnih razmerjih in neenakomerno razporejanje delovnega časa.