Kot je pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, v predlagani noveli sledijo tej odločbi, hkrati pa dodajajo področje razmejevanja javne veljavnosti programov oz. izpolnjevanja pogojev zanje. O tem, da se koalicijska nesoglasja pojavljajo ravno okoli bistvene rešitve predloga, torej okoli odstotka financiranja zasebnih osnovnih šol, pa je ministrica povedala le, da je to koalicijska tema. "Potrebno jo je usklajevati naprej," je dodala.
Koalicijski partnerji namreč na dopoldanskem usklajevanju niso zgladili razhajanj glede predloga novele. V SMC so vsebini predloga naklonjeni, medtem ko mu v DeSUS in SD nasprotujejo. Ocenjujejo namreč, da so zasebne osnovne šole financirane v zadostni meri.
Namen predloga novele je uresničitev ustavne odločbe glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah iz leta 2014. Država bi zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa tako zagotovila 100 odstotkov sredstev. Manjše financiranje pa novela določa, ko gre za financiranje razširjenega javnega programa, kot je jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk. Država bi ga financirala v višini 85 odstotkov sredstev, ki jih zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole.
