To bo prvo ministrsko srečanje čezatlantskih zaveznic po inavguraciji novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je z izjavami o nepomembnosti in zastarelosti Nata postavil pod vprašal čezatlantsko vez.
Stoltenberg kljub temu poudarja, da so bila v vseh njegovih dosedanjih stikih z novo ameriško administracijo njihova sporočila glede Nata zelo konsistentna: ZDA bodo ostale zavezane čezatlantski vezi.
Generalni sekretar je tudi popolnoma prepričan, da bo sporočilo s tega dvodnevnega srečanja v Bruslju sporočilo čezatlantske enotnosti, pomena vzajemne zaščite in zelo močne zavezanosti ZDA Natu.
Mattisa, ki kot nekdanji zavezniški poveljnik za transformacijo v letih 2007-2009 zelo dobro pozna delovanje Nata, vidijo v Bruslju kot enega najbolj izkušenih visokih predstavnikov nove ameriške administracije.
Že dan pred zasedanjem je generalni sekretar izpostavil, da je za trdnost čezatlantske vezi ključna poštena delitev bremena in povečanje obrambnih izdatkov na strani evropskih zaveznic in Kanade.
Ob tem je izpostavil, da so evropske zaveznice in Kanada po osveženih lanskih podatkih izdatke zvišale za 3,8 odstotka ali deset milijard dolarjev, kar je precej več, kot je sprva kazalo.
Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da si bodo prizadevale cilj dveh odstotkov BDP za obrambo doseči v desetih letih, torej do leta 2024. Omenja se možnost spremembe tega cilja na zahtevo nove ameriške administracije.
Cilj dveh odstotkov po trenutno dostopnih podatkih izpolnjuje pet zaveznic - poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Slovenija je med najslabšimi, sploh najslabša pa je po deležu obrambnih izdatkov za investicije.
Obrambni ministri bodo sicer danes razpravljali o odvračalni in obrambni drži s krepitvijo navzočnosti Nata na vzhodu in jugu. Pregledali bodo potek načrtov za krepitev navzočnosti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem.
V Latviji v okviru kanadskega bataljona sodeluje tudi Slovenija. Ob robu zasedanja je predviden tudi poseben sestanek zaveznic, ki sodelujejo v kanadskem bataljonu.
Stoltenberg je za danes napovedal odločitev o vzpostavitvi vozlišča za soočanje s teroristično grožnjo in drugimi izzivi z juga v Neaplju. Namen je bolje usklajevati informacije o krizah, zlasti o Libiji in Iraku.
Ministri bodo razpravljali tudi o tem, kaj več še lahko Nato stori v boju proti terorizmu. Za zdaj podpira delovanje globalne koalicije proti teroristični skupini Islamska država, zlasti z urjenjem v Iraku, Jordaniji in Tuniziji.
Pomembna tema je po Stoltenbergovih besedah tudi kibernetska obramba, saj se je moral lani Nato soočati s povprečno 500 incidenti na mesec, kar je 60 odstotkov več kot v letu 2015. V četrtek naj bi ministri potrdili osvežen načrt za kibernetsko obrambo.
