Pogajanja o Ceti so se začela na vrhu EU in Kanade v Pragi maja 2009, končala pa so se v Ottawi septembra 2014. EU in Kanada sta sporazum, po veliki negotovosti zaradi nasprotovanja javnosti in predvsem pomislekov belgijske regije Valonija, podpisali konec lanskega oktobra.
Ceta je t. i. mešani sporazum, kar pomeni, da si pristojnost nad njegovo vsebino delijo Bruselj ter države članice. Voditelji držav članic EU so Ceto že potrdili, del sporazuma, ki je v izključni pristojnosti EU, pa bo tako začel veljati po ratifikaciji Evropskega parlamenta.
Nekateri najbolj sporni deli sporazuma, vključno z določili o mednarodnem arbitražnem tribunalu za investicijske spore (ICS), bodo medtem v veljavo stopili šele, ko oziroma če jih potrdijo nacionalni parlamenti evropskih držav.
Pristojni odbor Evropskega parlamenta je sporazum podprl 24. januarja. Tudi tokrat ni večjih dvomov, da bo Ceta glasovanje v Evropskem parlamentu uspešno prestala. Bolj negotova pa je njena usoda v nacionalnih parlamentih držav članic.
Kanada je najbolj razvita država, s katero je EU doslej sklenila kakršen koli trgovinski sporazum. Je 12. največja trgovinska partnerica EU, EU pa je druga največja trgovinska partnerica Kanade, takoj za ZDA. S Ceto naj bi se vrednost trgovine med partnericama povečala za več kot petino.
Medtem ko zagovorniki sporazuma trdijo, da bo Ceta okrepila evropsko gospodarstvo in pomagala ustvarjati delovna mesta, pa se kritiki bojijo, da bo znižala standarde in preveč moči prenesla v roke multinacionalk.
