Čeprav je komisija pred dvema tednoma napovedovala reformo sprejemanja delegiranih in izvedbenih aktov, se danes predstavljeni predlogi nanašajo le na izvedbene akte.
V letih 2015 in 2016 je morala komisija sprejeti 17 aktov, ki so se nanašali na odobritev občutljivih proizvodov ali snovi, kot so glifosat ali genetsko spremenjeni organizmi, potem ko članice niso mogle sprejeti odločitve za ali proti, pojasnjujejo v Bruslju.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je ukrepanje napovedal v govoru o stanju unije lani septembra, ko je poudaril, da ni prav, da članice prisilijo komisijo k sprejetju kočljive odločitve, ko se same ne morejo odločiti. "Spremenili bomo ta pravila, ker to ni demokracija," je dejal tedaj.
Komisija predlaga štiri spremembe, ki naj bi po njenem prepričanju okrepile preglednost stališč članic, dopustile več političnega usmerjanja in zagotovile odgovornejše odločanje.
Prva je sprememba pravil glasovanja v zadnji fazi komitološkega postopka, na ravni odbora za pritožbe, tako da se bodo upoštevali le glasovi za ali proti, ne pa tudi vzdržani. Tako naj bi se zmanjšalo število primerov, ko odbor ne more sprejeti stališča in je komisija prisiljena ukrepati brez jasnega mandata članic.
"Z našimi današnjimi predlogi vzdržanost ni več opcija," je ob predstavitvi reforme v Strasbourgu poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas.
Drugi predlog predvideva možnost, da lahko komisija sporno zadevo še drugič posreduje odboru za pritožbe, ki mora drugič odločati na ministrski ravni. To naj bi zagotovilo, da se o občutljivih vprašanjih razpravlja na ustrezni politični ravni.
Tretji predlog predvideva povečanje preglednosti glasovanja na odboru za pritožbe z javno objavo glasov predstavnikov članic.
Četrti predlog pa predvideva možnost, da lahko komisija sporno zadevo, o kateri odbor za pritožbe ni sposoben doseči stališča, posreduje v razpravo ministrom članic, ki morajo podati svoje mnenje.
Gre za reformo tako imenovane "nove komitologije", ki vključuje le izvedbene akte. Komitologija ne vključuje delegiranih aktov. Delegirani in izvedbeni akti so različni po naravi, postopek je različen in odgovornost je drugačna, je za STA pojasnila predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) Sabina Lange.
Pri delegiranem aktu gre za to, da zakonodajalec delegira nebistven del svoje zakonodajne moči komisiji in jo pooblasti, da dopolni ali spremeni zakonodajni akt. Pri tem ji jasno opredeli pooblastila in jo pri sprejemanju akta tudi nadzira. Svet in Evropski parlament lahko akt zavrneta, pojasnjuje Sabina Lange.
Svet, torej članice, lahko akt zavrnejo s tako imenovano super kvalificirano večino, za katero je potrebnih 72 odstotkov glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije. Parlament pa ga lahko zavrne z absolutno večino.
Tipičen delegirani akt je po navedbah predavateljice na EIPA dodatek nove snovi v nek aneks na podlagi tehnološkega napredka, ki je omogočil to novo snov, ki ustreza merilom iz zakonodajnega akta.
Pri izvedbenih aktih, ki nadaljujejo stari sistem komitologije, pa gre za pooblastilo komisiji, da v primerih, ko so zahtevani enotni pogoji implementacije zakonodaje EU, to sprejme. V tem primeru komisija dejansko opravlja delo članic, zato jo te nadzirajo v okviru odborov, v katerih glasujejo kot v Svetu, je še pojasnila Sabina Lange.
Delegirani in izvedbeni akti so dejansko razbit stari komitološki sistem. Po pojasnilih predavateljice so ga razbili, ker so začeli vanj vključevati vse več reči, tudi majhne spremembe zakonodajnega akta, in ker je Evropski parlament zahteval vlogo v procesu. Del nalog je tako prevzel delegirani akt, ki ga uvaja Lizbonska pogodba.
Reforma se torej kljub drugačnim napovedim komisije pred dvema tednoma ne nanaša na delegirani akt, ki je trenutno trn v peti Slovenije. Slovenska izkušnja s teranom je primer druge plati teh procesov.
Medtem ko komisija članicam očita zlorabo postopkov za prelaganje odgovornosti nanjo pri sprejemanju politično kočljivih odločitev, Slovenija v primeru terana komisiji očita, da želi z delegiranim aktom, ki bi moral biti namenjen za urejanje tehničnih vprašanj, rešiti politično občutljivo vprašanje, ker se lahko tako izogne nasprotovanju Slovenije.
V komisiji na te očitke odgovarjajo, da delujejo povsem v skladu s črko zakona in dosedanjo prakso. Pravna podlaga za ukrepanje komisije je tretji odstavek 100. člena uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, so danes v odzivu na te očitke ponovili v komisiji.
