Predlog prinaša invalidom večjo vključenost v družbo in večje dostojanstvo, poudarjajo predlagatelji. Zakonski predlog nikomur nič ne jemlje, dodajajo.
Predlog se osredotoča na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Upravičenci do osebne asistence so po predlogu invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev. Zakon se bo po predlogu začel uporabljati leta 2019.
ZL je predlagala več dopolnil, ki pa jih DZ ni sprejel. Z enim od njih so se zavzeli za širitev kroga upravičencev na vse invalide, ki potrebujejo pomoč. Pravica do osebne asistence naj po predlogu ZL postane njihova univerzalna pravica.
Po dopolnilu ZL bi tako odpravili prag 30 ur tedensko, ki je po njihovi oceni neživljenjski. Prav tako po njihovi oceni ni ustrezna starostna omejitev na 65 let, saj izloči četrtino invalidov.
Pač pa je DZ med drugim sprejel koalicijsko dopolnilo k 9. členu, ki ureja komunikacijski dodatek. Tako se lahko gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki potrebuje le pomoč pri komunikaciji in spremstvu, odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. To bo v skladu z dopolnilom mogoče, tudi če ne bo izpolnjeval pogoja najvišje starostne meje.
Uporabnik bo lahko v skladu z dopolnilom namesto osebne asistence izbral denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo.
