Špehar je za STA komentiral očitke, da Facebook kljub mnogim pozivom ni takoj umaknil spornega posnetka ponedeljkovega pretepa pri Podbočju. Kot je dejal, Facebook še nima dobro razvitega algoritma prepoznave videovsebin. Samodejni algoritmi denimo prepoznajo goloto, medtem ko težje prepoznajo nasilje. Na drugi strani namreč to vsebino še vedno pregleda človek.
Drugi razlog za razmeroma pozen umik vsebine pa je bil po mnenju Špeharja časovna razlika. Ko so začele deževati prijave, je bila v Ameriki še noč, zato so jih začeli preverjati z zamudo.
Sicer pa se je to, da sta nasilneža svoje nizkotno početje objavila v neposrednem prenosu na družbenem omrežju, tokrat izkazalo celo za koristno, je ocenil Špehar. Že tako je vprašanje, ali bo pretepeni preživel, a brez prenosa bi najbrž zmrznil in umrl. Prav tako je vprašanje, če bi policija našla krivca - in če bi že ga - kako trdni bi bili dokazi, razmišlja Špehar.
Posnetek pretepa so si v urah po predvajanju v neposrednem prenosu sicer ogledali mnogi uporabniki Facebooka, kar pa Špeharja niti ni presenetilo. "Da so ljudje želeli vedeti, kaj je to, o čemer vsi govorijo", se mu zdi človeško. Prav tako razume t. i. "efekt ulice", ko so uporabniki delili posnetek naprej ter pisali komentarje, s katerimi so izražali zgroženost ob početju nasilnežev.
Nikakor pa Špehar ne razume, kako je mogoče, da nekdo ob takšne videoposnetku pritisne všeček oz. 'like'. Kot je razbral, jih je bilo pod posnetkom kar kakih 300 ali 400. Kot si razlaga, verjetno kdo niti ne razume, kaj ta gumb pomeni. "Nekaj pa je verjetno tudi takšnih, ki bi jih veljalo vzeti pod lupo in jih povprašati, kaj jim je na tem videoposnetku všeč," je dodal.
Posnetki, kakršnemu so bili uporabniki Facebooka priče tokrat, so obstajali že pred pojavom družabnih omrežij, vendar pa niso prišli v javnost. Čeprav je težko razumeti, kaj se zgodi s človekom, da to objavi na spletu, pa to ni nekaj novega, je še povedal Špehar. Kot je opomnil, je ravno kak mesec nazaj krožil posnetek, kako so nekega nesrečnika pretepli v ZDA.
