"Nato temelji na vezi med Severno Ameriko in Evropo. Ta vez je bila doslej v dobrih in slabih časih nezlomljiva," je poudaril Stoltenberg. Generalni sekretar je prepričan, da bodo obrambni ministri ta teden znova potrdili trajen pomen čezatlantske vezi.
Za trdnost te vezi pa je po Stoltenbergovih besedah ključna poštena delitev odgovornosti in bremen ter povečanje obrambnih izdatkov. "Na srečanju bomo poudarili pomen poštene delitve bremen in višjih obrambnih izdatkov," je izpostavil.
Ob tem je predstavil sveže podatke o obrambnih izdatkih v letu 2016, ki kažejo, da so se realni izdatki evropskih zaveznic in Kanade povečali za 3,8 odstotka, kar pomeni deset milijard dolarjev več za skupno obrambo in bistveno več, kot je bilo predvideno.
To je pomemben premik, a zdaj je ključno ohraniti zagon, opozarja Stoltenberg. Nihče ne pričakuje, da bodo vse zaveznice takoj dosegle cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, pričakuje pa se, da bodo ustavile rezanje izdatkov in se cilju čim prej približale, je poudaril.
Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo cilj dveh odstotkov dosegle v desetih letih, torej do leta 2024. Omenja se možnost spremembe tega cilja na zahtevo nove ameriške administracije, a konkretnih informacij o tem za zdaj ni.
Stoltenberg pravi, da se bodo na zasedanju pogovorili o tem, kako lahko storijo več za povečanje izdatkov in pravičnejšo porazdelitev bremen, ter prisluhnili novemu ameriškemu kolegu, na podrobnosti pa je treba počakati do konca razprav.
V dveh telefonskih pogovorih Stoltenberga in novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so bili obrambni izdatki in pomen poštene delitve bremen glavna tema, je še pojasnil generalni sekretar in dodal, da se glede tega strinja s Trumpom.
Nova ameriška administracija izpostavlja tudi pomen skupnega boja proti terorizmu z Bližnjega vzhoda in severa Afrike, tako bo tudi to pomembna tema zasedanja. Nato za zdaj uri partnerje v Iraku, Jordaniji in Tuniziji, a Stoltenberg poudarja, da lahko in mora storiti več.
Generalni sekretar zavezništva je danes znova poudaril tudi to, da je nova ameriška administracija doslej izpostavljala enako sporočilo: da ostajajo predani Natu. To potrjuje tudi krepitev vojaške navzočnosti ZDA v Evropi, ki sedaj poteka prvič po dolgem času.
Močan Nato je pomemben tako za Evropo kot za ZDA, je še dejal Stoltenberg in spomnil, da je Nato doslej sploh edinkrat uporabil 5. člen Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.
Obrambni ministri bodo razpravljali tudi o krepitvi odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu. V okvir teh načrtov sodi napotitev štirih večnacionalnih bojnih skupin na vzhod Evrope, tudi kanadskega bataljona v Latviji, v katerem sodeluje tudi Slovenija.
Dvodnevnega zasedanja se bo udeležila tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, ki bo pred začetkom zasedanja v sredo dopoldne obiskala sedež Evropske obrambne agencije in se sestala z njenim izvršnim direktorjem.
