Uvedba prispevka za prednostno dispečiranje za Termoelektrarno Šoštanj (Teš) po Mervarjevi oceni ni edina in ni najprimernejša rešitev, je pa za marsikoga najenostavnejša.
"Menim, da bo predsednik vlade Miro Cerar s svojo ekipo, preden bo ta predlog prišel na dnevni red vlade, temeljito razmislil o uvedbi tega prispevka. Po moji oceni bo iskal alternative s ciljem, da pomoč šaleški elektroenergetiki ne bo vplivala na povečanje končnih cen električne energije," je poudaril.
Mervar sicer vidi druge možnosti za rešitev nastale situacije do denimo konca leta 2020. Prva je dezinvestiranje: naj skupina HSE proda svoj 49-odstotni delež v HESS po knjigovodski vrednosti in s kupnino dokapitalizira Teš. "Potrebna sta samo dva sklepa uprave SDH. Učinek je okrog 130 milijonov evrov," je ocenil.
Med rešitvami je tudi, da Gen dokapitalizira Teš. "Naj se iščejo rešitve v skupnem proizvodnem sektorju. Država je v obeh dveh proizvodnih stebrih stoodstotna lastnica. Tudi vračilo posojil za Nek in za plinska bloka štiri in pet v Termoelektrarni Brestanica je plačevalo celotno slovensko elektrogospodarstvo. Da ne omenjam projekta izgradnje spodnjesavskih elektrarn," je dejal.
Tudi Eles bo na koncu primaknil kakšnih 20 milijonov evrov ali več. Še vedno bo zakupil sistemske storitve v Tešu v višini 19 milijonov evrov, kar pomeni več kot 10 odstotkov njihovih letnih prihodkov, je povedal in dodal, da gre tu za nacionalni interes.
"Slovenija je stoodstotna lastnica tako HSE kot Gen. To premoženje upravlja Slovenski državni holding. Preseneča me njihova pasivna vloga. Če bi bili resnično dober upravljavec državnega premoženja, bi lahko že zdavnaj našli ustrezno rešitev za šaleško elektroenergetiko. Kako, sem vam prej opisal," je poudaril Mervar.
Kot je dodal, naj uprava SDH "že končno začne v polnem obsegu izpolnjevati svoje naloge z zasledovanjem vse slovenske dobrobiti in naj preseže vplive lokalnih interesov".
Pri prednostnem dispečiranju gre sicer za Teš in Premogovnik Velenje, gre za vstopno ceno lignita. Teš je odvisen od Premogovnika Velenje, njegove zmožnosti izkopa so okoli 37 milijonov gigadžulov (GJ) na leto po vzdržni ceni. Za Mervarja je najpomembnejši dejavnik nadaljnje proizvodnje v Tešu ravno dobro, varno, zanesljivo in stroškovno vzdržno delovanje Premogovnika Velenje.
"Če se tu kaj zalomi, no, takrat bomo res lahko rekli, da smo vrgli 1,4 milijarde evrov stran. Menim, da stroškovna cena gigadžula lignita ne more biti nižja od treh evrov. Nehajmo s pravljicami 2,25, 2,70 evra. To je dejstvo in iz tega izhajajmo," je dejal prvi mož sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja, ki pri izračunih uporablja vrednost 3,07 evra za GJ - ta cena namreč omogoča Premogovniku poslovanje brez izgube.
Pokrivanje stroškov Teša se po njegovem mnenju državi splača. "Sliši se čudno, vendar v tem trenutku ne obstaja tehnologija proizvodnje električne energije, s katero bi se lahko proizvajala električna energija po nižji stroškovni ceni, kot je stroškovna cena iz Teša ob enakem narodnogospodarskem učinku," je dejal.
Spomnil je, da Teš in Premogovnik letno vplačata v državni in občinski proračun za okrog 46 milijonov evrov prispevkov in davkov. "Gre ob danih možnosti še za najmanjše zlo. Zato, da se ne zgodi finančni zlom Teša, posledično HSE, izjemna uvozna odvisnost Slovenije, zato, da se slovenske davkoplačevalce ne obremeni za prek 400 milijonov evrov v prvem koraku, v drugem pa še precej več: zapiranje rudnika, sanacijo jamskih površin, likvidacijo Teš, prispevkov za brezposelne ..." je poudaril.
S strani ministrstva za infrastrukturo načrtovanih največ 25 milijonov evrov iz naslova prednostnega dispečiranja je po Mervarjevi oceni premalo.
Teš ima po njegovih izračunih na leto okoli 107 milijonov evrov likvidnostnega manka. Gre za seštevek izgube iz poslovanja brez amortizacije, upoštevana so letna investicijska vlaganja šest milijonov evrov, niso upoštevani prihodki sistemskih storitev Elesa v višini 19 milijonov evrov na leto, upoštevana so odplačila glavnic posojil brez vračila glavnice posojila HSE, prodajna cena je določena glede na izračunane referenčne tržne cene v odvisnosti od profila proizvodnje predvsem šestega bloka. Vstopna cena GJ lignita je 3,07 evra in pomeni poslovanje Premogovnika brez izgube.
