V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so za STA pojasnili, da obravnave predlaganih sprememb še niso končali. Mnenja pa so, da so za pripravo tako pomembnega dokumenta nujne natančne analize sistema financiranja občin in da sklicevanje na analize iz leta 2010 ne more biti več relevantno izhodišče. Kot so zapisali, je po tem letu namreč prišlo v državi do velikih pretresov tako na finančnem kot na ekonomsko socialnem področju, kar se je neposredno in negativno odrazilo na področju financiranja občin.
V SOS menijo, da bi pri urejanju financiranja občin morali izhajati iz objektivnih analiz in predlagati alternativne rešitve, kako in v katero smer spreminjati sistem financiranja občin. "Parcialne spremembe, rešitve, ki mogoče na prvi pogled nekaterim občinam ugajajo, večini pa škodujejo, niso sistemske in so nesprejemljive," so izpostavili. Predvsem pa je po njihovem treba pred vsako spremembo financiranja občin pregledati najprej temelje in opisati natančen obseg zakonskih nalog.
Predlagana novela po oceni SOS odraža manko vizije države na področju razvoja in vloge lokalnih skupnosti, na kar so, kot so dodali, opozarjali že v postopku sprejemanja strategije razvoja lokalne samouprave, znova pa se to jasno odraža na področju financiranja občin.
Tudi v Združenju občin Slovenije (ZOS) so kritični. Za STA so pojasnili, da ne podpirajo glavnine predlaganih sprememb. Med drugim so opozorili, da poseg v formulo izračuna primerne porabe povzroča prerazporeditve povprečnine iz šibkejših okolij v močnejša, "kar je v sedanjem obdobju ekstremno znižanega financiranja občin še toliko bolj problematično".
Kot so zapisali, je namreč povprečnina trenutno za približno 20 odstotkov nižja od stroškov, ki jih imajo občine z izvajanjem zakonskih nalog. Vztrajanje velikih in močnejših občin po dodatnih posegih v formulo za izračun primerne porabe je za ZOS nesprejemljivo, "saj bodo v tem primeru izvisele prav manjše in šibke občine".
Ob posegih v podlage za opredelitev povprečnine v ZOS opozarjajo na nujnost, da se z zakonom konkretno opredeli in pojasni, na katere vsebine se nanaša oz. katere vsebine bodo izvzete iz dosedanjega izračuna. Vztrajajo tudi, da se določi oz. konkretizira izračun znižanja povprečnine v primeru javnofinančnih težav. Predlagana novela namreč predvideva prilagoditve povprečnine glede na javnofinančno stanje, a ne v obliki izračuna. V ZOS predlagajo, da se določi znižanje povprečnine z odstotkom primanjkljaja državnega proračuna. V primeru, ko državni proračun nima primanjkljaja, pa se tudi povprečnino določi v polni vrednosti.
V ZOS nasprotujejo tudi predlogu sprememb glede sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Prepričani so, da bi predlagani poseg v financiranje skupnih občinskih uprav zmanjšal število in izvajanje občinskih nalog v okviru skupnih občinskih uprav in zagotovo ne bi dosegal učinka, kakršnega formalno pričakuje predlagatelj. "Sedanje občinske uprave so se v veliki meri že izoblikovale, zato morajo posegi v financiranje izkazovati stimulacijo, ne pa radikalnega odvzema sredstev," so zapisali v ZOS.
Ob tem predlagajo tudi dopolnitev sistema, ki se nanaša na sofinanciranje investicij. Sedanja procedura uporabe sredstev za sofinanciranje investicij je namreč po njihovih navedbah izjemno nefleksibilna, celo bolj, kot to velja za pridobitev kohezijskih sredstev.
V obeh združenjih so napovedali, da je nadaljnje usklajevanje zakonskih sprememb predvidno po zaključku javne obravnave. Po navedbah SOS je naslednje srečanje predvideno 15. februarja, s posebnim poudarkom na predlaganih spremembah meril za sofinanciranje skupnih občinskih uprav.
Kar nekaj dilem in pomislekov na račun predlaganih sprememb so imeli tudi državni svetniki, člani komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov na skupni seji v januarju.
Med drugim so ugotavljali, da so predlagane rešitve bolj usmerjene v razdelitev mase sredstev za financiranje občin na podlagi drugačnih kriterijev med občinami, kot pa v opredelitev temeljnega odnosa do financiranja lokalne samouprave.
Menili so, da bi z zakonskimi spremembami morali rešiti najbolj izpostavljena in problematična vprašanja financiranja občin (povprečnina, omejitev prihodkov nad primerno porabo, sofinanciranje investicij), ki so se v zadnjih letih mimo zakona o financiranju občin in brez soglasja občin parcialno in enostransko urejala z vsakoletnim zakonom za izvrševanje državnega proračuna.
Po mnenju svetnikov bi morali realno ovrednotiti stroške stroške zakonskih nalog oz. razjasniti, kaj je primeren obseg financiranja zakonskih nalog in kaj je primeren obseg financiranja razvoja občin in s tem povezanih investicij. Ko bo realno določen obseg sredstev za financiranje občin, pa se je mogoče pogovarjati o notranji razdelitvi mase sredstev in ustreznosti posameznih kriterijev za izračun primerne porabe občin.
