Cerar je v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše pojasnil, da bela knjiga zdaj kot alternativni predlog obravnava možnost znižanja prispevne stopnje delojemalcev ob zagotovitvi dodatnih virov financiranja pokojninske blagajne. Po besedah premierja se pri tem ponujajo predvsem trije možni pristopi.
"Najprej po načelu 'vsako delo šteje v popolni meri' bi se prispevki plačevali iz vsakega dohodka iz dela ne glede na pravno razmerje in bi se nato tudi upoštevali pri izračunu pokojnin," je dejal Cerar. Po univerzalnem načelu pa bi se prispevki za socialno varnost plačevali po ekonomski zmožnosti zavarovancev.
"V tem primeru bi se breme pokojninskega sistema deloma preneslo tudi na posameznike, ki pridobivajo dohodek iz kapitala," je izpostavil premier. Ob tem je spomnil še na načrtovano uvedbo demografskega rezervnega sklada, kot tudi na potrebo po zagotovitvi kakovostnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Več pa bo treba po njegovih besedah storiti tudi na področju osveščanja javnosti o staranju prebivalstva.
Sicer je poslanca Juršo zanimalo Cerarjevo stališče do predloga zvišanja delodajalske prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po besedah premierja bi bil takšen ukrep v nasprotju s prizadevanji za dvig konkurenčnosti poslovnega okolja. V zvezi s tem je spomnil, da pri obremenitvah dela še posebej izstopajo prav prispevki za socialno varnost.
Zgolj dvig prispevne stopnje delodajalcev po Cerarjevih besedah tudi ne bi zadostoval za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, ampak bi bilo po izračunih treba dvigniti tudi prispevno stopnjo delojemalcev, da bi prišli do skupne 34,4-odstotne prispevne stopnje. Dodal je, da se je znižanje delodajalske prispevne stopnje pred leti vendarle izkazalo kot primeren ukrep.
Znižanje prispevne stopnje je namreč botrovalo večjim vlaganjem v raziskovanje in razvoj tako na strani podjetij kot države, in to tudi v času najhujše krize, je še pojasnil premier.
