Konec leta 2014 so namreč ustavni sodniki ugotovili, da je člen zakona, ki govori o tem, da država zasebne osnovne šole financira v višini 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo, zato so DZ naložili, da mora omenjeno neskladje odpraviti v roku enega leta na način, da bo javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran enako kot v javnih osnovnih šolah, to je v celoti.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je novelo pripravljalo precej časa, vse do aprila 2016, ko jo je le poslalo v javno obravnavo. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je zamudo pojasnjevala s tem, da želi ministrstvo z njo ne zgolj odpraviti ugotovljeno neskladje z ustavo, pač pa tudi celovito urediti področje zasebnega šolstva.
Javno obravnavo o noveli so končali maja, novembra pa jo je ministrstvo poslalo v medresorsko usklajevanje. Neuradno je postopek priprave podaljšalo nestrinjanje koalicijskih strank. Koalicijska SD je namreč ob podpori DeSUS, ZL in ZaAB v DZ vložila predlog spremembe ustave, s katero bi po mnenju nekaterih ustavnih strokovnjakov zaobšli odločbo ustavnega sodišča.
Obvezen javni program bo financiran 100-odstotno, razširjeni javni progam 85-odstotno
Osnutek novele določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država o. lokalna skupnost zagotavljata za izvajanje obveznega programa javne šole. Manjše financiranje pa novela določa, ko gre za financiranje razširjenega javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk). Za slednjega novela določa, da ga država še naprej financira v višini 85 odstotkov sredstev, ki jih zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole.
Direktor Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega deluje Osnovna Šola Alojzija Šuštarja, Roman Globokar pravi, da tako predvideno financiranje iz same ustavne odločbe ne izhaja. "Ustavna odločba govori zgolj o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne pa o obveznem in razširjenem javnem programu osnovne šole. Po tej logiki bi lahko ministrstvo reklo, da je država tudi v javnih osnovnih šolah dolžna v celoti financirati zgolj obvezni javni program, ne pa tudi razširjenega," je dejal za STA. Ob tem je opozoril, da morajo zasebne osnovne šole po pogodbi učencem obvezno zagotavljati tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, torej razširjeni program.
Tudi zato Globokar meni, da je takšen način financiranja, ki bo po oceni ministrstva državo letno dodatno stal 305.000 evrov, "politični kompromis, ki nam oziroma staršem prinese več sredstev za obvezni program", medtem ko sredstva za razširjeni program ostanejo enaka kot do zdaj. Da novela v celoti ne sledi ustavni odločbi, so sicer v javni razpravi ocenile tudi nekatere druge zasebne šole.
Novela določa, da bo država z zasebnimi šolami, ki že imajo sklenjene pogodbe o financiranju, anekse k pogodbam sklenila najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi novele, kar se zdi Globokarju realno. Opozarja pa, da bi bilo prav, da bi država staršem povrnila sredstva, ki so jih morali doplačevati za šolanje po preteku roka za uresničitev ustavne odločbe.
Novi pogoji za pridobivanje javne veljavnosti programov v zasebnih šolah
V skladu z napovedmi ministrice Makovec Brenčičeve novela nekoliko spreminja pogoje za pridobitev javne veljavnosti programov in njihovo financiranje. Med pogoji je po novem navedeno, da mora biti šola vpisana v razvid izvajalcev, da ima vpisne pogoje določene tako, da zagotavljajo vpis učencev in dijakov ne glede njihove osebne okoliščine (rasa, vera, gmotno stanje ...) ter da ima zaposlenih vsaj 80 odstotkov učiteljev oz. vzgojiteljev, potrebnih za izvedbo programa, za poln delovni čas.
Če bodo zasebne šole želele, da bo njihov program pridobil javno veljavnost, bodo morale pridobiti mnenje strokovnega sveta. Pri tem novela določa, da mora biti program v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja, da prispeva k bogatitvi šolskega prostora in da dopolnjuje javni šolski sistem. V javni razpravi so sicer nekatere zasebne šole opozorile, da je določba, da mora progam prispevati k bogatitvi šolskega prostora, preveč ohlapna.
Novela uvaja tudi obveznost, da nove javno veljavne programe v času šolanja prve generacija evalvira pristojni javni zavod.
Po novem bo moral soglasje k imenovanju ravnatelja ali direktorja dati minister
Novela spreminja tudi način imenovanja ravnatelja v vrtcih in šolah. Do zdaj je ministrstvo k imenovanju podalo le mnenje, ki za svet ni bilo obvezujoče, po novem pa bo za imenovanje in razrešitev soglasje ministrstva obvezno, kar je sicer ureditev, ki smo jo poznali že do leta 2006.
V Zvezi srednjih šol in dijaških domov Slovenije po besedah njene predsednice Frančiške Al-Mansour omenjene spremembe podpirajo, čeprav se jim takšna določba na začetku ni zdela dobra ideja. "Če boste namreč o tem povprašali osnovne šole, vam bodo tam povedali, da imajo kar veliko težav z lokalnimi zgodbami," je dejala za STA.
Novela še določa, da se mora član sveta zavoda, ki kandidira za ravnatelja, izločiti iz vseh postopkov imenovanja. Iz vseh postopkov, kjer obstaja možnost vplivanja, se mora izločiti tudi ravnatelj, ki ponovno kandidira. Tudi to Al-Mansourjeva podpira: "Nehigienično je namreč, da nekdo vztraja v svetu samo zato, da bi lahko dal glas samemu sebi."
