Po besedah evropskega poslanca Daniela Daltona, ki vodi postopek sprejemanja zakonodaje, je čas za odpravo šibkosti, ki so omogočile nastanek škandala. "Strinjali smo se, da je ključ do obnovitve zaupanja potrošnikov v sistem potrjevanja motorjev strožji in bolj sistematičen nadzor v vseh fazah," je povedal.
Kot so njegove besede povzeli v sporočilu Evropskega parlamenta, to vključuje podrobnejšo revizijo dela nadzornih centrov in nacionalnih oblasti, ki pred prodajo potrdijo ustreznost vozil, jasne zadolžitve glede nadzora nad vozili, ki so že v prometu, in večja pooblastila Evropski komisiji za preverjanje ustreznosti dela nadzornih organov.
"Čeprav ne moremo nikoli zagotoviti, da se ne bo zgodil še en Volkswagnov škandal, ta trojni varnostni sistem v kombinaciji z lani potrjenim sistemom testiranja izpustov pri vožnji v realnem okolju močno zmanjšuje verjetnost, da bi kdo od proizvajalcev v prihodnje tvegal s tovrstno goljufijo," je dejal Dalton.
Postopek homologacije, o kateri bodo razpravljali poslanci, med drugim vključuje preverjanje, ali posamezno vozilo ustreza vsem varnostnim, okoljskim in proizvodnim standardom, preden ga lahko na trgu ponudijo kupcem. Nacionalnim organom povečuje pooblastila, hkrati pa tudi odgovornost. Med drugim bodo morale države tudi plačati za takšna testiranja, saj bodo ta le tako lahko neodvisna, menijo predlagatelji.
Rezultati testiranj bodo javno objavljeni, predlog pa vključuje tudi izmenjavo informacij in razpravo o njih. Proizvajalci, ki jih bodo zalotili pri goljufanju, naj bi plačali do 30.000 evrov globe na vozilo, tako pridobljena sredstva pa bodo namenili nadaljnjemu financiranju nadzora.
Odbor je predlog potrdil s 33 glasovi za in štirimi proti, na enem od prihajajočih plenarnih zasedanj pa bo o njem glasoval celoten Evropski parlament. Preden bi lahko začeli pogajanja o končnem besedilu zakonodaje, mora svoj predlog oblikovati še Svet EU, ki združuje predstavnike članic unije.
Afera "dieselgate" je izbruhnila septembra 2015, ko so v Volkswagnu priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov. Na Bruselj vse od tedaj letijo očitki, da ni ustrezno ukrepal proti največjemu nemškemu proizvajalcu vozil - za razliko od ZDA, kjer so oblasti ne le razkrile prevaro, temveč tudi dosegle 16,5 milijarde dolarjev (14,8 milijarde evrov) vredno poravnavo s Volkswagnom.