Večkrat je slišati očitek, da je to že jasno urejeno v zakonu o denacionalizaciji. A očitno temu ni tako, sicer nekaj največjih denacionalizacijskih postopkov ne bi potekalo že 25 let, ampak bi bili zaključeni že na začetku, z izplačilom odškodnine, je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka in predsednica Zavezništva Alenka Bratušek.
Veljavni zakon o denacionalizaciji določa, da se nepremičnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih vrača v naravi, kadar to ni mogoče, pa se jim mora zagotoviti nadomestno nepremičnino ali izplačati odškodnino.
V Zavezništvu bi radi to spremenili, in sicer tako, da vračilo nepremičnin v naravi ne bi bilo več mogoče, ko gre za naravna bogastva - za slednja bi se lahko izplačevala le še odškodnina. Prepričani so, da morajo naravna bogastva, kot so denimo gozdovi Triglavskega narodnega parka, obala Bohinjskega jezera ali dostop do slapa Savica, ostati v državni lasti.
Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se tako glasilo: "Ali ste za to, da se zakon, ki ureja denacionalizacijo, spremeni tako, da se nepremičnine v narodnih, regijskih in krajinskih parkih denacionalizacijskim upravičencem ne vrača v naravi?"
Podporo za vložitev predloga za razpis referenduma je Zavezništvo preverjalo pri vseh levosredinskih strankah, a jo dobilo le v SD. Bratuškova pa upa, da bodo v parlamentarnem postopku uspeli prepričati večino poslancev, da je smiselno državljane povprašati o tem vprašanju. Po njenem mnenju namreč naravna bogastva res zadevajo vse državljane. Za razpis posvetovalnega referenduma je po besedah Bratuškove potrebna navadna večina v DZ.
"Če bi v DZ bila volja, bi zakon o denacionalizaciji samo z dopisom ene alineje sprejeli brez referenduma. A ker te volje v DZ ni, je prav, da ljudje povedo, kaj o tem mislijo," je še dejala.
Strinja se, da je vsak referendum povezan s stroški. A so po njenem prepričanju naravna bogastva, ki so še v lasti države, neprecenljiva in bo državni proračun tudi ta strošek zmogel.
