Nedelujoča Evropa v nekaterih bistvenih elementih hrani populizem sama, je prepričan Lojze Peterle (EPP/NSi). Če bi delovala, bi bilo populizma gotovo manj, je dejal na razpravi, ki je potekala pod naslovom Vzpon populizma - zaton evropske ideje?
Da bodo ljudje volili populiste, dokler politika ne bo imela odgovora na nekatere ključne izzive, je menil tudi Franc Bogovič (EPP/SLS). Izzivov, ki bi jih morala uspešneje nasloviti, se je po njegovih besedah od zadnjih večjih politično-družbenih sprememb konec 80. let preteklega stoletja nabralo precej in segajo od globalizacije in z njo povezane izgube delovnih mest do finančne in migrantske krize.
"Če nekdo pove z levo roko, kako bo problem rešil, ljudi na začetku niti ne zanima, kako bo to rešil in tem ljudem dajo priložnost (...) Bojim pa se, da imajo ti tako imenovani populisti zelo zelo problematične rešitve," je dejal Bogovič.
Potegnil je vzporednice z ZDA, kjer Donald Trump pred leti, ko razmere še niso bile tako problematične, po njegovem mnenju ne bi imel priložnosti za zmago. Niti Peterle niti Patricija Šulin (EPP/SDS) Trumpa sicer ne štejeta med populiste, se pa po Peterletovih besedah tokrat prvič v zgodovini dogaja, da zmagovalec ameriških volitev krepi ekstreme v Evropi.
S tem je imel v mislih predvsem voditeljico skrajne desnice v Franciji Marine Le Pen, ki se ji na predsedniških volitvah spomladi obeta uvrstitev v drugi krog. Medtem ko Peterle in Bogovič ne verjameta v njeno zmago, Igor Šoltes (Zeleni) meni, da je treba biti v luči Trumpove zmage pri napovedih izidov letošnjih volitev v državah članicah zelo previden. "Karkoli se lahko zgodi, v trenutku spremeni, tudi nek zunanji dejavnik, ki lahko poveča vpliv populistične govorice," je menil.
Kljub temu se prisotni evropski poslanci razpada Evrope zaenkrat še ne bojijo, pričakujejo pa spremembe. Unija je namreč "v kritični situaciji in ima dve leti in pol časa, da prepreči destruktivno fazo evropskega razvoja", je menil Peterle. Kot meni, se je v prizadevanjih za ohranitev mogoče pogovarjati tudi o predlogih evroskeptikov. "Raje imam manj Evrope kot nič Evrope," je dejal.
Šulinova v prihodnosti upa na treznost evropskih državnikov, ki bi se morali poenotiti na več točkah. Bogovič verjame, da bo v Evropi prevladal razum. "Če zadeve ne delujejo po pravilih, zadeva na dolgi rok ni vzdržna," je dejal in spomnil na primer Jugoslavije. Vzporednice vidi tudi Peterle, češ da se je tako v Jugoslaviji kot danes v EU za težavno izkazalo iskanje skupnih imenovalcev.
