Böhmermann je 31. marca lani v svoji oddaji Neo Magazin Royale na javni televiziji ZDF Erdogana v pesmi med drugim obtožil, da najraje zatira manjšine, še posebej Kurde, ter pri tem gleda otroško pornografijo in spolno občuje z živalmi.
Erdogana je pesem precej razburila, odnosi med Berlinom in Ankaro pa so postali še bolj napeti. Med drugim je Turčija nemško zunanje ministrstvo pozvala, naj proti Böhmermannu uvede kazenski postopek na podlagi nemškega zakona, ki prepoveduje žaljenje tujih dostojanstvenikov. Nemška vlada je medtem za ta sporni zakon tudi zaradi primera Böhmermann predlagala njegovo odpravo.
Voditelj pa se je zagovarjal, da je želel s pesmijo le pokazati meje satire. Tudi v oddaji je večkrat poudaril, kateri dele pesmi bi se lahko razumelo kot žalitev, vendar da je treba na pesem gledati kot celostno umetniško delo in da je potemtakem v Nemčiji dovoljena njena recitacija. Böhmermann je pesem pripravil kot odziv na krčenje svobode izražanja v Turčiji.
Erdogan je proti Böhmermannu sprožil dva postopka. Pri nemškem tožilstvu in civilno tožbo. Nemško tožilstvo v Mainzu je potem v začetku oktobra lani preiskavo proti Böhmermannu zaradi domnevne razžalitve turškega predsednika ustavila, saj je preiskava pokazala, da ni mogoče dokazati kaznivega dejanja.
Sredi oktobra je to potrdilo tudi generalno državno tožilstvo v Koblenzu, ki je dodalo, da je treba satirično pesem obravnavati kot celostno umetniško delo, ne pa le njenih delov.
Se je pa spor novembra lani nadaljeval na deželnem sodišču v Hamburgu, ki je pred tem maja lani že prepovedalo Böhmermannu ponovno objavo določenih delov pesmi. Erdogan pa je v sporu zahteval popolno prepoved pesmi. Böhmermannov zastopnik Christian Schertz je še vedno zagovarjal, da je treba na pesem gledati kot na umetniško delo v celoti.
Sodišče je danes delno ugodilo Erdoganovi tožbi, saj Böhmermann ne bo več smel objavljati delov pesmi. Na odločitev sodišča se je še možno pritožiti in obe strani sta že v naprej naznanili, da bosta v primeru poraza izkoristili možnost pritožbe. O pritožbi bo moralo nato odločati višje deželno sodišče v Hamburgu.
Čeprav so mnogi Nemci Böhmermannovo pesem označili za neokusno, pa je primer sprožil tudi žgočo razpravo o pravici do svobode govora in o tem, ali ne bi bilo treba zakona, ki prepoveduje žaljenje tujih dostojanstvenikov, odpraviti. Tak prekršek se lahko kaznuje z do tremi leti zapora. Nemška vlada je januarja nato sprejela odločitev, da se to določilo odpravi, vendar mora odločitev vlade potrditi še parlament.
