"Vizije ne spremljam na pot z velikimi gesli, z veliko obljubami, ampak z iskreno željo, da bi še naprej naletela na tako pozorne spremljevalce, sooblikovalce in uresničevalce v vseh delih naše družbe kot pri svojem nastajanju," je poudarila Smerkoljeva, ki je od poletja 2015 vodila projekt nastajanja vizije države z letnico 2050.
Brez zaupanja, inovacij in učenja tudi projekti vlade ne morejo na polno kakovostno zaživeti, je v video nagovoru povedal premier Miro Cerar. "Zato je vizija veter v jadra vsem, ki se dnevno trudimo iz Slovenije narediti še boljše mesto za življenje vseh nas," je menil.
"Zaupanje, inovacije, identiteta, kakovostno življenje in učenje zame niso zgolj prazne besede," je dodal premier. "Vidim jih kot kažipot, ki usmerja vse nas prvenstveno k lastnim izboljšavam in posledično k izboljšavam družbe in države."
Ob predstavitvi vizije so spregovorili tudi nekateri posamezniki, ki so jo aktivno sooblikovali. Izpostavili so pomen komunikacije, identitete, inovativnosti in solidarnosti. "Pozabljamo na solidarnost, to, kar smo nekoč že zelo dobro poznali," je opozoril Matej Feguš iz inovativnega podjetja Donar. "Potrebno je okrepiti znanje v javni upravi, na ministrstvih," je menila prostorska načrtovalka Darja Matjašec.
Zdravnik in ustanovitelj pro bono ambulante v Ljubljani Aleksander Doplihar je pozval k več samozavesti. "Premalo je občutka, da lahko veliko pomenimo v svetu, kar dokazujejo naši športniki in znanstveniki," je menil. "Ko pridejo v svet, so povsod takoj na vrhu. V Sloveniji pa vlečemo en drugega v kotel z oljem," je opozoril. Rešitev za to pa vidi v politiki. "Ljudje bi si in bi zaupali več, če bi od tega zaupanja več imeli. Vidi pa se, da ravno naša zakonodaja s številnimi problemi deluje v tem smislu, da smo asocialni."
Ravnatelj celjske gimnazije Gregor Deleja pa je izrazil prepričanje, da bo naša prihodnost lepa, če bomo znali prisluhniti mladim. "V odločevalskem smislu vedno pričakujemo nekoga, ki lahko v življenjepisu izkaže še kup prilog in izkušenj. Pa ni vedno nujno, kajti te nas včasih tudi omejujejo," je spomnil. Kot je dodal, so dijaki in učenci še zelo odprte knjige, ki znajo misliti tudi zunaj okvirov, ki jih postavljajo odrasli.
Deleja je pozval tudi k spodbujanju komunikacije v slovenskih šolah - ta je sedaj večinoma enosmerna. Da pa bi učitelji znali stopiti iz teh okvirov, potrebujejo trdno podporo ne le odločevalcev, ampak tudi javnosti.
"V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja. S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja. Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose ter gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje. Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo," je vizija položaja, v katerem naj bi bila Slovenija leta 2050.
V besedilu, ki skupno obsega 421 besed oziroma približno eno tipkano stran formata A4, je nato vizijo razdelana še po petih glavnih stebrih oziroma elementih: učenje za življenje, inovativna družba, zaupanje, kakovostno življenje in identiteta. Celotno besedilo je dostopno na spletni strani slovenija2050.si.
V službi vlade za razvoj so bili že od samega začetka odločeni, da vizije ne bo narekovala politika, pač pa ljudje. Tako so prvi osnutek oziroma elemente pripravili na tridnevni delavnici z vidnimi, uspešnimi posamezniki z najrazličnejših področij. Skozi mesece so nato sledili dogodki po državi, pogovori z različnimi interesnimi skupinami - na primer mladimi, sindikati in podobnimi, pa tudi ministri in parlamentarnimi strankami.
Z vizijo se je na današnji seji seznanila tudi vlada. Ta hkrati tudi že pripravlja dolgoročno strategijo Slovenije, ki bo nosila letnico 2030. Strategija bo povezana z Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta na vrhu ZN septembra 2015 in naj naj bi bila na vladi sprejeta še pred poletnimi počitnicami.
Temu pa bo sledil še akcijski načrt, ki naj bi bil pripravljen najkasneje januarja 2018. V tem dokumentu bodo cilje ter strateške prioritete, zastavljene v strategiji, skušali prenesti v proračun in povezati konkretne projekte s financami. Akcijski načrt bo predvidoma povezan tudi z evropskim semestrom in bo predstavljal zametek programskega proračuna.
