Štajner, ki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana od 2006 vodi področje za vgradni material in je bil tudi član razpisnih komisij za javna naročila žilnih opornic, je v današnjem pričanju pred preiskovalno parlamentarno komisijo opozoril, da nabavna služba ni tista, ki bi odločala, katere vrste žilnih opornic bodo kupovali, pač pa so kriteriji v rokah stroke oz. zdravnikov.
Potrdil je, da so v UKC Ljubljana za nazaj popravljali nabavne količine določenih žilnih opornic, saj se podatki pri evidenci izdaje in nabave blaga niso ujemali, pri čemer pa je predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS) opozorila, da so bili ti popravki le pri enem dobavitelju opornic, to je Mark Medical.
Godčeva je tudi opozorila, da so več let preko naročilnic nakupovali slabše žilne opornice, kot pa so bile izbrane na podlagi javnega razpisa. Pri tem je vrednost nakupa teh opornic bistveno presegala omejitev 20.000 evrov, kolikor lahko v skladu z zakonom nakupijo mimo postopkov javnega naročanja. Vrednost teh opornic je namreč znašala okoli 400.000 evrov. S tem je bil, kot je poudarila Godčeva, kršen zakon o javnem naročanju.
Štajner je opozoril, da je UKC tako velik zavod, da lahko takoj presežejo naročilo v vrednosti 20.000 evrov. Dejal je, da je v UKC vodilo, da se nakupi izpeljejo preko javnih razpisov in je tudi opozoril, da je to področje nabave žilnih opornic treba urediti. A je dobil navodilo, naj žilne opornice naroči.
Potrdil je tudi, da ni bil vabljen na določene sestanke razpisne komisije, čeprav je bil član te komisije. Enako se je zgodilo tudi Maji Maleševič, ki je od leta 2007 v UKC Ljubljana zaposlena kot pravnica v službi za javna naročila. Kot je dejala, naj bi se na tem sestanku pri pomočniku generalnega direktorja UKC Ljubljana za nabavno dejavnost Bojanu Uranu dogovorili glede "neke verzije strokovnih kriterijev" za žilne opornice.
Na današnji seji komisije so tudi ugotovili, da so v UKC bistveno presegali naročila določenih žilnih opornic, kot pa je bila sklenjena pogodba z dobaviteljem. Tako so imeli z določenim dobaviteljem sklenjeno pogodbo za okviren nakup 400 žilnih opornic na leto, dejansko pa so jih nakupili več kot 1000.
Maleševičeva je tudi navedla, da so bili nekateri dobavitelji seznanjeni z odločitvami razpisne komisije, še preden je ta sploh uradno sporočila svojo odločitev. Glede na to, da so bili člani komisije zavezani k molčečnosti, ne ve, kako je do tega prišlo. Določene dokumente so komisiji izročali tudi preko članov komisije, zdravnikov, a teh dokumentov nato niso upoštevali, saj niso prišli v skladu z zakonskim rokom.
Danes je pričal tudi v. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre. Sam je razveljavil javni razpis nakupa žilnih opornic, ki je tekel ravno v času, ko je prevzel vodenje mariborskega UKC, saj je od določene novinarke izvedel, da na Finskem enake opornice prodajajo po bistveno nižjih cenah.
Prav tako je naročil notranjo revizijo teh naročil, ki je po njegovih navedbah pokazala, da je v UKC Maribor v preteklosti prihajalo do prekoračitve nabav, kot so bile navedene v razpisu. Poudaril pa je, da je stroka v Mariboru zahtevala titanske opornice, po drugi strani pa so drugi strokovnjaki ocenili, da tako dobrih in dragih opornic ne potrebujejo vsi bolniki.
Na koncu so se zdravniki na sestanku s strokovno direktorico zavezali, da bodo titanske opornice uporabljali le izjemoma, a Lavre opozarja, da se tega niso držali. Zato zdaj preverjajo, ali so bile te opornice vgrajene v skladu s strokovnimi kriteriji. Odgovore zdravnikov pričakuje v ponedeljek.
Sicer pa je Lavre zaradi nepravilnosti odpustil pomočnika direktorja za nabavo Petra Weissensteinerja, a javno ni želel govoriti, za kakšne nepravilnosti konkretno naj bi šlo, saj bi lahko vplivalo na sodni postopek. Je pa razloge pojasnjeval na zaprtem delu seje komisije.
Je pa od določenega dobavitelja posredno tudi dobil grožnjo, da "če se bo preveč vtikal v njihove zadeve, ga bodo zgazili kot polža". Pri tem je navedel, da ni šlo za dobavitelja žilnih opornic.
