Kot je ob predstavitvi dela inšpektorata na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Grlićeva, tržni inšpektorat deluje na 13 lokacijah in ima zaposlenih 124 ljudi, od tega 100 inšpektorjev, ki so pristojni za 160 zakonov.
Število gospodarskih subjektov, nad katerimi izvajajo nadzor, se je od leta 2003 do danes povečalo za več ko dvakrat, inšpektorjev pa je skoraj 40 manj kot takrat, je pojasnila.
Med področji, nad katerimi bdi tržni inšpektorji, je Grlićeva izpostavila varstvo potrošnikov, prodajo na daljavo, potrošniške kredite, pogrebne storitve, alkohol, tobak, slovenski jezik in avtorske pravice. Ob tem je pojasnila, da se potrošniki velikokrat nanje obrnejo tudi zaradi prehranskih izdelkov, kar pa že 12 let ni v njihovi pristojnosti.
Kot je naštela, so lani inšpektorji sprejeli okoli 5200 upravnih ukrepov, od katerih je bilo samo 834 upravnih odločb, vse ostalo pa pozivi in opozorila.
Prekrškovnih ukrepov so našteli okoli 7300, od teh pa so izdali le malenkost več kot 1000 glob. Vse ostalo so bili po besedah glavne tržne inšpektorice bistveno milejši ukrepi, opomini in opozorila. Slednjih so izdali 5000. "Ta finančno ne obremenjujejo zavezanca, saj si ne želimo polnjenja državnega proračuna, ampak predvsem urejenost trga," je poudarila.
Globe so lani izdali predvsem s področja tobačnih izdelkov, največkrat zaradi prikritega oglaševanja, ter zaradi kršitev določb zakona o gostinstvu.
Med pomembnejšimi lanskimi novostmi je izpostavila, da je bil sprejet zakon o izvensodnem reševanju sporov, na katerega so na inšpektoratu nestrpno čakali, a žal še ni dosegel želenega cilja. Kot je dejala, si na inšpektoratu prizadevajo, da bi podjetja sama ugotovila, da je njihova zaveza k izvensodnemu reševanju sporov tudi njihova konkurenčna prednost.
Spremembo zakona o varstvu potrošnikov medtem na tržnem inšpektoratu pričakujejo letos. Tu je Grlićeva izpostavila zlasti problem pojma stvarne napake in garancije. Potrošniki še vedno ne razlikujejo teh dveh pojmov in tudi naš zakon trenutno daje več pravic potrošnikom, kot jim jih daje evropska direktiva. Več pravic namreč po besedah inšpektorice včasih tudi škodi, saj potrošniki niso seznanjeni s tem, kako jih uveljavljati.
Eno izmed pomembnih področij, s katerim se ukvarjajo na tržnem inšpektoratu, je tudi preverjanje skladnosti in varnosti proizvodov. Kot je dejala Grlićeva, so lani pregledali skoraj 2900 različnih tipov proizvodov, vzorčili pa so jih 53. Od teh je bilo 62 odstotkov proizvodov neskladnih.
Na inšpektoratu si po besedah glavne tržne inšpektorice prizadevajo olajšati delo tako sebi kot podjetjem, zato so pripravili poseben program oz. aplikacijo, ki naj bi zaživela spomladi. S pomočjo programa Pameten inšpektor bodo tako lahko med drugim podjetja sama pogledala, kako izpolnjujejo predpisane pogoje poslovanja.