Pravosodni minister Goran Klemenčič je v uvodu povedal, da se je med dvema prijavljenima kandidatoma na javni poziv za Florjančiča odločil, ker gre za kariernega sodnika, ki je opravil celotno pot od prvostopenjskega do vrhovnega sodišča, v vmesnem času pa je kot dodeljeni sodnik na ministrstvo za pravosodje opravljal tudi naloge, povezane z zakonodajnimi postopki ter področjem usposabljanja in izobraževanja. "Mislim, da gre trenutno za edinega sodnika na vrhovnem sodišču, ki je bil predsednik katerega od nižjestopenjskih sodišč", saj je vodil Okrožno sodišče v Kopru, je dejal.
V programu, ki ga je predstavil, je Florjančič po besedah Klemenčiča izpostavil pomanjkljivosti v sodnem sistemu ter potrebo po njegovi večji učinkovitosti in preglednosti delovanja. "Poudaril je tudi pomembnost sodne prakse in učinkovitost notranje organizacije. To so bili ključni razlogi, ki so me vodili, da ga predlagam v imenovanje," je dejal.
Simona Kustec Lipicer je povedala, da bodo v SMC Florjančiča podprli iz istih razlogov, kot jih je navedel Klemenčič, v SDS pa so mu podporo odrekli.
"Za SDS ni in nikoli ne bo sprejemljiv kandidat, ki je pri svojem delu kršil človekove pravice," je dejal poslanec Vinko Gorenak. Opozoril je, da je Florjančič sodeloval v sodnem postopku v zadevi Patria, za katerega je "ustavno sodišče ugotovilo, da so sodniki sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje". "Vsi, ki so v tej verigi sodelovali, so zato kršili človekove pravice," je dejal. Opozoril je tudi, da je DZ v tej zadevi predsedniku SDS Janezu Janši nezakonito odvzel mandat.
Slednje je nato sprožilo razpravo, ki se v večjem delu skorajda ni dotikala samega predloga oziroma kandidata.
Jani Möderndorfer (SMC) je Gorenaku očital, da o človekovih pravicah govori nekdo, ki bi moral o tem molčati. Trditev, da za predsednika vrhovnega sodišča ne more kandidirati nekdo, ki je sodeloval v senatu, kjer se je odločalo o človekovih pravicah, se mu ne zdi vzdržna. Po tej logiki ne bi smel več kandidirati noben politik ali sodnik, ki je odločal o usodi izbrisanih, je menil.
Mitja Horvat (SMC) je dejal, da DZ ni nikomur odvzel mandata, prav tako mu ga ni vrnil, zato je želel, naj mu poslanci SDS pokažejo dokument, ki bi to dokazoval.
Gorenak je odgovoril, da takšnega dokumenta ni, ker je DZ takrat glasoval le o tem, ali naj Janši preneha mandat.
"Torej mandata nismo odvzeli, ampak je prenehal," je odgovoril Horvat, kar pa je nato Gorenak označil za meglo.
Ob koncu razprave se je še enkrat oglasil Klemenčič in zanikal nekatere navedbe, da naj bi šlo pri Florjančiču za kandidata levice. Kot je dejal, je pravosodni minister v Janševi vladi Lovro Šturm za časa svojega mandata Florjančiču dvakrat "izrazil veliko zaupanje", saj ga je predlagal za dodeljenega sodnika na ministrstvo in za direktorja centra za izobraževanje v pravosodju. "Zato ne gre za enoznačnega kandidata levice, daleč od tega," je dejal.
Mandatno-volilna komisija je danes DZ sklenila še predlagati, naj z mesta člana nadzornega odbora sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško razreši Valterja Drozga, za kar je sicer slednji zaprosil sam.