Bogovič in Peterle sta Hoganu predstavila argumente slovenske vinogradniško-vinarske stroke in strokovnjakov za intelektualno lastnino, ki govorijo v prid izključne zaščite terana kot vina z zaščiteno označbo porekla. Kot je dejal Bogovič, so slovenski pridelovalci terana verjeli, da je zaščita dokončna, zato jih je odobritev izjeme Hrvaški šokirala.
Kot zelo problematičen je Bogovič izpostavil tudi namen delegiranega akta Evropske komisije, ki priznava teran kot vinsko sorto. Tako lahko postane ime teran generična oznaka za sorto teran. V kolikor bi prišlo do velikega povečanja vinogradniških površin s to sorto, bi se povsem razvrednotila zaščita pravega kraškega terana, je prepričan.
Poslanca sta izpostavila tudi očitek o netransparentnosti postopka ter omejenemu vpogledu v hrvaško dokumentacijo s strani vinarjev in slovenske vlade. Peterle se je zavzel za pojasnila, ki bi vodila k eni verziji dosedanjega postopka in odpravila sume v pristranskost delovanja komisije.
Hogan in njegovi sodelavci so argumentom obeh slovenskih evropskih poslancev prisluhnili in izrazili pripravljenost za nadaljnji dialog tudi s Slovenijo. Komisar je predstavil kronologijo dogajanja, pojasnil pravno podlago za delegirani akt, glede omenjene dokumentacije pa je pojasnil, da so določene podatke zakrili z namenom zaščite navedenih osebnih podatkov istrskih vinarjev ter informacij, ki so komercialne narave.
Bogovič je Hoganu prenesel tudi željo predstavnikov slovenske Civilne iniciative za zaščito Terana po srečanju z njim, in to z namenom neposredne predstavitve problematike. V zvezi s tem je Hogan potrdil, da med predstavniki civilne iniciative in člani njegovega kabineta že poteka usklajevanje o terminu srečanja, na katerem bo sodelovala članica njegovega kabineta, saj se mora komisar, zaradi postopkovnih pravil, iz takšnih pogovorov izločiti.
Na pogovorih naj bi sodelovala tudi slovenska komisarka Violeta Bulc, ki sicer ni neposredno vključena v postopek odločanja Evropske komisije o tej zadevi.
Bogovič in Peterle sta izrazila obžalovanje, da je vprašanje zaščite terana iz strokovne teme postalo politično vprašanje o odnosih Slovenije s Hrvaško oz. Evropsko komisijo. Izrazila sta še upanje, da je z ustrezno pripravljenostjo vseh vpletenih na pogovore problem mogoče rešiti brez uporabe skrajnega pravnega sredstva - slovenske tožbe.
