c S

Vizija Slovenije pripravljena na predstavitev javnosti

09.02.2017 08:05 Ljubljana, 08. februarja (STA) - Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko je zaključila proces oblikovanja vizije Slovenije v daljni prihodnosti - leta 2050. V četrtek se bo z vizijo, ki naj bi združila prebivalke in prebivalce Slovenije pri ustvarjanju skupne prihodnosti, najprej seznanila vlada, nato pa jo bodo predstavili še širši javnosti.

"Cilj vizije je, da združi in poveže prebivalce in prebivalke Slovenije," je v izjavi za novinarje v torek poudarila ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Vizija je prišla od ljudi in je narejena za vse, ki v tej državi živimo. "Cilj je, da vsem nam damo možnost in da si skupaj damo priložnost, da se poenotimo pri ustvarjanju naše prihodnosti," je pojasnila ministrica.

Vizija je slika prihodnosti oziroma tega, kako si predstavljamo naše življenje v daljni prihodnosti, in nosi letnico 2050. Temelji na petih osnovnih elementih: učenje za življenje, inovativna družba, zaupanje, kakovostno življenje in identiteta. Njena vsebina bo razkrita na popoldanskem dogodku v Narodni galeriji v Ljubljani.

Proces priprave vizije se je začel julija 2015, ko je vlada ustanovila horizontalno skupino - medresorsko projektno delovno skupino, ki je koordinirala proces ter poskrbela za pripravo analitičnih podlag. Avgusta 2015 je bila nato oblikovana skupina za prihodnost, ki jo je sestavljalo 14 vidnih, uspešnih posameznikov z različnih področij. Ti so izbrali udeležence tridnevne delavnice, na kateri so bili novembra 2015 oblikovani osnovni elementi vizije.

Delavnico si je takrat ogledal tudi premier Miro Cerar in kot izjemno pomembno izpostavil, da udeleženci delavnice delajo za skupno prihodnost. "Kadar ustvarimo sinergijo v Sloveniji, kadar se z dobro voljo zberemo ljudje z najrazličnejših koncev in področij, da bi naredili nekaj skupaj za to našo deželo, takrat smo resnično uspešni," je poudaril.

Sledili so pogovori znotraj državne uprave, pogovori z ministri, med marcem in majem 2016 pa so se zvrstili interaktivni dogodki po Sloveniji, na kateri so se udeleženci pogovarjali o želeni prihodnosti, preverjali prvi osnutek vizije, iskali morebitne vrzeli v besedilu in elemente za njegovo nadgradnjo. Nenazadnje so besedilo predstavili tudi predstavnikom vseh parlamentarnih strank.

Tekom nastajanja vizije je bila izvedena tudi javnomnenjska raziskava o kakovosti življenja v Sloveniji, v kateri je sodelovalo več kot 1000 ljudi. V procesu aktivno sodeluje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dogajanje se je odvijalo tudi prek spletne strani slovenija2050.si.

Vizija je, kot je ta teden poudarila Smerkoljeva, dokument, ki je prišel od ljudi. Tako o njeni končni vsebini ni bilo klasičnega medresorskega usklajevanja, tudi vlada se bo z njo v četrtek zgolj seznanila. Gre za apolitičen projekt, kar naj bi viziji omogočilo preživetje tudi ob menjavah vlad.

Po predstavitvi javnosti bo naslednji korak "pripeljati vizijo v vsak slovenski dom in jo približati ljudem", je poudarila Smerkoljeva. S tem namenom bo zaživela prenovljena spletna stran, mladim bodo vsebino približali s knjižico, razne aktivnosti bodo potekale po šolah, pripravili bodo likovni natečaj in najverjetneje partnerstvo sklenili tudi z najrazličnejšimi društvi oziroma združenji civilne družbe.

Smerkoljeva je dodala, da smo Slovenci, kadar imamo jasen cilj, uspešni. Naštela je primere osamosvojitve, vstopa v EU in druge dosežke, pri katerih je bil družbeni konsenz resnično velik. Podobna je želja, da bi prebivalce poenotila vizija države do leta 2050.

Na podlagi vizije vlada medtem že pripravlja dolgoročno strategijo Slovenije, ki bo nosila letnico 2030. Ta strategija bo povezana tudi z Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta na vrhu ZN septembra 2015. Ministrica verjame, da bo ta dokument na vladi sprejet še pred poletnimi počitnicami.

Temu pa bo sledil še akcijski načrt, ki bo "jesensko-zimski del naših nalog", je pojasnila Smerkoljeva. V tem dokumentu bodo cilje ter strateške prioritete, zastavljene v strategiji, skušali prenesti v proračun in konkretne povezati projekte s financami. Akcijski načrt bo predvidoma povezan tudi z evropskim semestrom in bo predstavljal zametek programskega proračuna. Dobili naj bi ga najkasneje januarja 2018.