Spletno oko je prijave podalo prek kanalov, kjer vsebino lahko prijavijo tudi običajni uporabniki storitev. V večini prijavljenih primerov je šlo za sovražni govor, usmerjen proti prebežnikom oziroma pripadnikom islamske veroizpovedi, komentarji pa so vsebovali pozive k nasilju nad pripadniki teh družbenih skupin, so zapisali v prijavni točki.
V vseh 53 primerih so ponudniki storitev prijave sprva zavrnili. Ena izmed vsebin je bila naknadno odstranjena po nekaj dneh, preostalih 52 pa je bilo mesec dni po oddaji še vedno dostopnih na spletu. V vseh primerih je bilo podano pojasnilo, da prijavljena vsebina ni v nasprotju s pravili skupnosti družbenih omrežij.
Ena izmed najbolj verjetnih razlag za tak rezultat je po mnenju prijavne točke Spletno oko ta, da se upravitelji družbenih omrežij soočajo z velikimi težavami pri obravnavi prijav v manj razširjenih jezikih.
Spletno oko je odzivnost podjetij spremljalo po vzoru monitoringa, ki ga je v sodelovanju z 12 nevladnimi organizacijami iz devetih držav izvedla že Evropska unija. Skupaj so nevladne organizacije podjetjem posredovale 556 prijav. Facebook je prijavljene vsebine odstranil v 28,3 odstotka primerov, Twitter v 19,1 odstotka, Youtube pa v 48,5 odstotka primerov.
Evropska unija je omenjeni monitoring izvedla, da bi zagotovila nadzor napredka pri kodeksu ravnanja o nezakonitem sovražnem govoru na spletu. Tega je konec maja 2016 podpisala z ameriškimi družbami Facebook, Twitter, Youtube in Microsoft.
S podpisom kodeksa so se podpisnice med drugim zavezale, da bodo večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora na svojih strežnikih obravnavale v manj kot 24 urah po prijavi ter da bodo, v kolikor bo to nujno, odstranile ali onemogočile dostop do takšnih vsebin.
Ob predstavitvi rezultatov monitoringa v Bruslju so tehnološka podjetja ponovno poudarila svojo zavezanost k izpolnjevanju podpisanega kodeksa, kar po mnenju prijavne točke Spletno oko zbuja optimizem. V nekaj mesecih bo sicer izpeljan tudi nov cikel monitoringa.
V prijavni točki se nadejajo, da bo nadaljnji trud pripomogel k učinkovitejši obravnavi prijav in k zmanjšanju razlik, ki se trenutno kažejo pri obravnavi vsebin v različnih jezikih. To bi bil po njihovi oceni pomemben korak, saj se je v preteklih dveh letih glavnina skrajnih oblik spletnega sovražnega govora v Sloveniji preselila prav na družbena omrežja.
Med primeri domnevno nezakonitega sovražnega govora, ki so jih posredovali policiji, je bilo tako denimo leta 2014 14 odstotkov takih, kjer se je sporna vsebina nahajala na družbenih omrežjih, leta 2015 je bilo takih primerov že 57 odstotkov, leta 2016 pa 58 odstotkov.
Na spletni točki so javnost še pozvali, da primere prijav sovražnega govora, za katere sumijo, da so bile neupravičeno zavrnjene, posredujejo na prijavno točko Spletno oko, na elektronski naslov info@spletno-oko.si.
