V Sindikatu Dela, kjer so nedavno odpustili Petra Jančiča in Sonjo Merljak Zdovc, in Sindikatu novinarjev Slovenije, pozivajo lastnika in upravo Dela, da preneha s kršitvami delovno-pravne regulative in sanira slabo kadrovsko prakso v dogovoru s socialnimi partnerji.
V poldrugem letu je bilo iz poslovnega razloga iz uredništva Dela odpuščenih preko 40 novinarjev. Poleg tega, da sem ter tja kakšnega novinarja tudi kupijo na "trgu", je fleksibilno krčenje novinarskega potenciala Dela kombinirano z nezakonitimi prekarnimi zaposlitvami pogodbenih novinarjev, v manjši meri tudi z najemanjem novinarjev preko agencije, opozarjajo.
Odkar je junija 2015 Delo kupil finančni holding FMR Stojana Petriča, so novinarji zgolj številka in strošek, računovodski pristop pa že dodobra načenja tudi avtonomijo uredništva in novinarjev, opozarjata sindikata.
Na letni ravni doslej odpuščeni novinarji pomenijo preko 1,5 milijona evrov manjši strošek plač, donosnost družbe pa je bila že v letu 2015, ko jo je prevzel novi lastnik, na ravni 18 odstotkov. Zato v sindikatih menijo, da ima medijska družba dovolj notranjih kadrovskih in finančnih virov, da je mogoče konflikte vseh njenih deležnikov urediti sporazumno v interesu vseh.
Takšen poziv podpira tudi upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS). Ob tem opozarjajo, da je Stojan Petrič ob prevzemu Dela v imenu lastnika napovedal, da bo družba FMR nastopala kot dolgoročni lastnik in podpirala razvoj časopisne hiše Delo na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju.
A v društvu opozarjajo, da lastnik in uprava v preteklem letu nista izpolnila obljubljenega, nasprotno, nadaljevala sta z odpuščanjem. Zaposlila nista nobenega od dolgoletnih novinarjev Dela, za katere je delovna inšpekcija ugotovila, da delajo v nezakonitem prikritem delovnem razmerju, uvedla norme za preverjanje delovne uspešnosti, proti koncu leta 2016 pa odstopila od podjetniške kolektivne pogodbe za novinarje.
Opozarjajo, da je delodajalec novinarje odpuščal brez jasnih kriterijev, brez predhodnega programa presežnih delavcev in brez dogovora s sindikatom. "Veliko odgovornost pri odpuščanju nosi tudi Delov uredniški kolegij, ki se odpuščanju v imenu kolektiva, ki ga zastopa, ni uprl," so prepričani v društvu.
Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ocenjujejo, da slovenske medije očitno prevzemajo lastniki, ki se ne spoznajo na medijski trg in jim je razvoj medijskih vsebin postranska zadeva. "Njihova pričakovanja so raje usmerjena v to, da skušajo preko medijev doseči druge cilje, jih finančno izčrpavati in iz njih kovati zgolj dobiček," so do lastnikov medijev kritični v združenju. Opozorili so, da takšna politika kadrovsko slabi medije, posledično pa zmanjšuje njihovo kakovost in iz novinarjev dela povsem podrejene delavce.
V ZNP so izpostavili, da lastniki medijev odpuščajo uveljavljene in izkušene novinarje, ki so zanje predragi, namesto njih pa najemajo samostojne novinarje: "Ob tem pogosto prihaja do kršenja delovne zakonodaje, saj novinarje odpuščajo iz navidezno poslovnih razlogov, istočasno pa nazaj preko obvoda zaposlujejo nove novinarje." Takšna praksa po podatkih upravnega odbora ZNP velja tudi za odpuščanja na Delu.
Lastniki medijev novinarje po navedbah ZNP odpuščajo postopoma, da jim ni treba pripravljati programov odpuščanj presežnih delavcev. Zakon o delovnih razmerjih namreč od delodajalca zahteva, da v primeru večjih odpuščanj pripravi program razreševanja presežnih delavcev.
V DNS se sicer sprašujejo, ali aktualni dve odpovedi pogodbe napovedujeta nov val odpuščanj na Delu. "Vzdušje negotovosti in strahu pred izgubo službe je nevzdržno za vsakega delavca, še posebej uničujoče pa takšne razmere vplivajo na uveljavljanje uredniške avtonomije novinarjev in kakovost vsebin," so zapisali in dodali, da v takšnih razmerah lastnik časopis lažje uporabi za uresničevanje svojih poslovnih interesov. Prav zato je način, na katerega se je upravljanja družbe Delo lotil novi lastnik, škodljivo ne samo za novinarje kot delavce in novinarstvo kot profesijo, ki je zavezana visokim etičnim in poklicnim standardom, ampak tudi za verodostojnost časopisa in družbo kot celoto, menijo.
Nasploh so slovenski mediji že dlje časa v nezavidljivem položaju. Odpuščanja novinarjev, ki so v preteklih letih prizadela lokalne medije, so leta 2015 in lani doletela tudi velike medijske hiše. Zlasti odpuščanja na Delu in Večeru so spravila na noge velik del novinarske skupnosti.
