Kot je pojasnil luksemburški minister za trajnostni razvoj Francois Bausch, je bil Luksemburg žrtev kaznivega dejanja, saj je vozilom z goljufivo programsko opremo izdal potrdila o ustreznosti. S tem je potrdil neustrezna vozila, kar se ne bi zgodilo, če bi bila vozila ustrezna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ker še ne vedo, koga konkretno okriviti, so se odločili za ovadbo proti neznanemu storilcu.
Komisija sedmerici, v kateri je tudi Luksemburg, očita, da je spodletela pri uveljavitvi predpisov EU. Nemčijo in Veliko Britanijo obtožuje tudi, da Bruslju nista predali dokazov, zbranih v okviru nacionalnih preiskav.
Afera "dieselgate" je izbruhnila septembra 2015, ko so v Volkswagnu priznali, da so v 11 milijonov vozil po vsem svetu vgradili programsko opremo, ki je na testih prikazovala nižje vrednosti izpušnih plinov. Na Bruselj vse od tedaj letijo očitki, da ni ustrezno ukrepal proti največjemu nemškemu proizvajalcu vozil - za razliko od ZDA, kjer so oblasti ne le razkrile prevaro, temveč tudi dosegle 16,5-milijarde dolarjev (14,8 milijarde evrov) vredno poravnavo s Volkswagnom.
Evropska komisarka za podjetništvo Elzbieta Bienkowska je poudarila, da je spoštovanje zakonov prvo in najbolj pomembno pravilo, ki se ga morajo držati avtomobilski proizvajalci, naloga držav pa je, da jih k temu prisilijo.
