V evropski integraciji je osem pomembnih postaj: Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, Rimski pogodbi - Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Euratom, Bruseljska pogodba ali Pogodba o združitvi, Enotni evropski akt, Pogodba o EU ali Maastrichtska pogodba, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice in Lizbonska pogodba.
Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati novembra 1993, je bila do tedaj najbolj daljnosežna. Odprla je namreč pot za velike integracijske korake, kot je evro, ter presegla zgolj ekonomski značaj povezovanja, ko je pod skupno pogodbeno streho povezala tudi evropsko zunanjo in varnostno politiko ter področje pravosodja in notranjih zadev.
Namen te postaje je bil priprava na evropsko monetarno unijo ter uvedba nekaterih elementov politične unije: državljanstvo ter skupna zunanja in notranja politika. Glavne spremembe so bile ustanovitev "unije", večja pristojnost Evropskega parlamenta ter nove oblike sodelovanja med članicami, na primer v obrambi ter pravosodju in notranjih zadevah.
Četrt stoletja po podpisu Maastrichtske pogodbe se unija sooča z eksistencialnimi vprašanji. Desetletje kriz - evro in Grčija, najhujši migracijski pritiski po drugi svetovni vojni, terorizem in brexit - jo je hudo načelo in skrhalo zaupanje ljudi vanjo. Vrzel med navadnimi državljani in elitami se zdi globlja kot kdaj koli, kar uspešno izkoriščajo protievropske sile.
Desetletje kriz je postavilo pod vprašaj najbolj oprijemljivi koristi članstva v uniji - območje skupne evropske valute in schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah. Odločitev Britancev za izstop iz unije je zgodovinski korak nazaj v evropski integraciji, ki naj bi se v skladu z željami očetov evropskega projekta v prihodnosti le poglabljala.
Še en bridek udarec je doživela unija z izvolitvijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s protievropsko politiko spodkopava dediščino desetletij tesnih čezatlantskih odnosov. Trump se veseli brexita in napoveduje, da bo unijo zapustilo še več držav, zvezo Nato opisuje kot zastarelo, sedež evropskih institucij Bruselj pa je zanj "peklenska luknja".
Unija se tako ob praznovanju 25. obletnice Maastrichtske pogodbe sooča z zunanjimi in notranjimi grožnjami brez primere, kar je v presenetljivo ostrem pismu minuli teden izpostavil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Nekateri evropski diplomati so pismo opisali kot "zelo pogumno", saj je novo ameriško administracijo omenil v isti sapi kot grožnjo skrajnega islama in Rusije.
Praznovanje četrt stoletja Maastrichtske pogodbe bo nekakšna generalka za praznovanje podpisa Rimskih pogodb, ki veljata za rojstvo sodobne unije. Veliki jubilej bo 25. marca v italijanski prestolnici, kjer naj bi vrh unije sprejel rimsko izjavo, v kateri naj bi z mislijo na ločitev od Velike Britanije potrdil voljo po enotnosti in nadaljnji politični integraciji.
Položaj je danes povsem drugačen kot pred desetimi leti. Berlinska izjava, sprejeta ob praznovanju petdesetletnice unije v nemški prestolnici, je vznesen dokument o dosežkih unije. "Evropa je stoletja predstavljala idejo, upanje na mir in razumevanje. To upanje se je izpolnilo. Evropsko združevanje nam je prineslo mir in blaginjo," se glasi začetek berlinske izjave.
Rimska izjava bo po pričakovanjih precej manj slavnostna. V Evropski komisiji poudarjajo, da se ne sme izpustiti izpred oči smer potovanja, ki mora biti "vzdržna enotnost". Po visokoletečih besedah se unija tako za zagotovitev svojega obstoja pri šestdesetih letih vrača k svojemu bistvu - pomenu enotnosti.
