Aprila lani je pred sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šošterič stopilo sedem obtoženih, a so se Andrej Kosmačin in Iztok Petrovič, oba iz Elektra Maribor, gradbenik Feriz Kokollari in njegova sodelavka Simona Pec odločili za priznanje.
Kriminalisti so sprva preučevali sume korupcije v zvezi z gradnjo mariborske medicinske fakultete, kjer so Jagra sumili, da naj bi po strankarski liniji skušal vplivati na izbor izvajalca, pozneje pa so s pomočjo prisluhov nepravilnosti ugotovili pri drugem poslu, in sicer gradnji 110-kilovoltnega kablovoda med Koroškimi vrati in Pekrami.
Jager naj bi preko svojega političnega vpliva med drugim poskrbel za spremembo razpisnih pogojev in podaljšanje roka za prijavo, Homčeva pa naj bi skupaj z ostalimi vpletenimi kot kontaktna oseba za omenjeni razpis uskladila spremembe razpisne dokumentacije.
Vse to so kriminalisti ugotovili s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, na današnji obravnavi pa je predvsem obramba podrobno zaslišala štiri od njih. Najdlje so se tokrat zadržali pri zaslišanju aktualnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, ki je bil leta 2011 vodja preiskave.
Predvsem Jagra in njegovo zagovornico Stanko Firm Gavez je zanimalo, kaj se je dogajalo z anonimko, ki je bila mesec in pol na mariborski policijski upravi, kriminalisti NPU pa naj bi zanjo izvedeli šele 2. marca 2011, ko so spisali pobudo za ponovno uvedbo skritih preiskovalnih ukrepov, čeprav naj bi pred tem s prisluhi ugotovili, da Jager februarja ni zagrešil nobenih kaznivih dejanj in so jih zato ustavili.
Obramba si namreč skozi ves postopek prizadeva, da bi sodni senat iz spisa izločil po njihovem mnenju nezakonite dokaze, pridobljene s posnetimi telefonskimi pogovori. Takrat so namreč policisti prisluhe Jagru izvajali zaradi sumov o nepravilnosti pri medicinski fakulteti, naleteli pa na pogovore o Elektru Maribor.
Majhenič in njegov policijski kolega Dare Prošek sta kategorično zanikala možnost, da bi si policija utegnila kar sama spisati ovadbo, zakaj je po mnenju obrambe prišlo do takšnega naključja, da se je ta znašla ob pravem času na pravem mestu, pa nista pojasnila. Prav tako po besedah Majheniča niso preiskovali, kdo je stal za anonimko, saj da se jim to ni zdelo potrebno. Za nadaljevanje postopka po njegovem anonimka ni bila ključna, saj so razpolagali z že dovolj drugimi obremenilnimi dokazi, je še dodal.
