Za ÖVP je sedaj postal sporen stavek, ki se glasi " da skrb dežele in občin velja enakopravno tako za nemško kot slovensko govoreče deželane".
Kot je za STA danes dejala koroška Slovenka in poslanka Zelenih v deželnem zboru avstrijske Koroške Zalka Kuchling, gre za zelo resno in nesprejemljivo zadevo. Poudarila je, da je bil dosedanji predlog kompromis, ki ga je koalicijskim partnerjem predložil nihče drug kot prvi mož ÖVP avstrijske Koroške Christian Benger.
"Pravzaprav ne moreš, ko gre predlog v presojo, tik pred koncem odskočiti in zaustaviti vlaka, ki pravzaprav že pelje na postajo. Ko smo tako rekoč že tam, kamor smo želeli priti," je slikovito dejala Kuchlingova.
Razlogi za spremembo stališč znotraj ÖVP so po Bengerjevi interpretaciji, da omemba slovensko govorečih državljanov v ustavi poleg nemško govorečih že sama po sebi pomeni, da ima slovenska narodna skupnost več pozornosti in pravic, je še pojasnila Kuchlinova in poudarila, da to ne drži.
Rešitev bi po njeni oceni bila, da ÖVP spozna, da je naredila napako in da se stranke vrnejo k stvarnemu pogovoru. Rok za presojo celotnega osnutka ustave je do 14. februarja, nato gre besedilo v obravnavo v pododbor deželnega zbora avstrijske Koroške. Za spremembo deželne ustave je v deželnem zboru avstrijske Koroške potrebna dvotretjinska večina. Po prvotnih načrtih naj bi deželni zbor avstrijske Koroške o novi ustavi odločal najkasneje do letošnje pomladi.
Pogajanja med vladajočo koalicijo med ÖVP, socialdemokrati (SPÖ) in Zelenimi naj bi se sedaj na željo ÖVP ponovno začela, a zaenkrat še ni znano, kdaj. Vodstvo ÖVP je namreč v nedeljo zvečer podprlo prvotno stališče Bengerja, hkrati so se se zavzeli, da bi prek pogajanj koalicijske stranke v deželni vladi avstrijske Koroške dosegle novi kompromis.
Deželni zbor avstrijske Koroške je 29. oktobra 2015 potrdil reformo deželne ustave, sledilo je pisanje besedila ustave. Že ob sprejemu reforme deželne ustave z dvotretjinsko večino je bila omemba slovenske manjšine na mizi že leta 2015. "To ni nič novega, že v prvem osnutku je to že bilo," je še dejala Kuchlingova.
Benger je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA spremembo v stališčih pojasnil tudi, da so od prebivalcev v zvezi z omembo slovensko govorečih deželanov v novi deželni ustavi dobili veliko negativnih povratnih odzivov.
V eni od krovnih organizacij koroških Slovencev, Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), so v odzivu na spremembo stališč ÖVP poudarili, da bi bil sprejeti osnutek deželne ustave korak naprej. Kot je v sporočilu za javnost zapisal podpredsednik NSKS Nanti Olip, je to, "da posamezni podeželski politični funkcionarji imenovanja slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi ne prenesejo, izraz demokratične in politične nezrelosti ter zanikanje zgodovine" avstrijske Koroške.
"Imenovanje narodne skupnosti v novi deželni ustavi bi pomenilo gesto sprave, spodbujanja zgodovinske zavesti in še večjega odpiranje do naroda soseda v deželi, konstruktivnega sodelovanja in jasnega priznavanja, da slovenščina bogati jezikovno in kulturno podobo" avstrijske Koroške.
V celovški Slovenski gospodarski zvezi (SGZ) so prav tako ostro protestirali proti Bengerjevim izjavam. Kot sta v sporočilu za javnost zapisala predsednik SGZ Benjamin Wakouning in predsednik nadzornega sveta SGZ Franz Mlinar, Bengerjeve izjave "ne krepijo povezanosti v regiji in zelo motijo novo pridobljeno zaupanje in konstruktivno sodelovanje med narodnima skupnostma" na avstrijskem Koroškem. "V teh gospodarsko in družbeno težavnih časih je Bengerjeva drža nerazumljiva in neodgovorna in gre mimo resničnih problemov".
