Za nakup 92-odstotnega deleža Cimosa se zanima italijanski sklad Palladio Finanziaria, a je postopek prodaje zapletla tožba, ki jo je hrvaška slaba banka DAB vložila proti Cimosu zaradi terjatve iz 90. let, ko je pri Riječki banki najel 20 milijonov evrov posojila. Sklad je razrešitev te tožbe na Hrvaškem postavil kot ključen pogoj za izpeljavo nakupa.
Če se Italijani ne bi odločili za nakup, bi se Cimos znašel na robu stečaja, zato se je v dogajanje vključil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Na tem položaju je odgovoren za delovna mesta in to ga je po Cantaruttijevih besedah vodilo, da si je prizadeval za ohranitev delovnih mest v sistemu Cimos.
Počivalšek se je tako prejšnji teden s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem dogovoril, da bo Cimosov dolg na Hrvaškem za sedem milijonov evrov odkupila DUTB, DAB pa bo umaknila tožbo proti koprski družbi. Dogovor je že potrdila hrvaška vlada, zdaj pa se mora o njem izjasniti še Palladio Finanziaria.
"To pomeni, da se z denarjem slovenskih davkoplačevalcev financira socialne programe na Hrvaškem," je zahtevo za obravnavo problematike Cimosa na seji parlamentarne komisije pojasnil Andrej Šircelj (SDS).
S tem se Cantarutti ni strinjal. Ključna je bila ohranitev delovnih mest v sistemu Cimos in če želimo, da bo tudi v prihodnje uspešno deloval kot skupina, moramo zagotoviti tudi proizvodnjo na Hrvaškem, je pojasnil.
"Če moramo zato nameniti nekaj denarja tudi za delovna mesta na Hrvaškem, potem naj bo tako," je nadaljeval državni sekretar in dodal še: "Mislim, da ni junaka, ki bi rekel, da je to narobe."
Skupina Cimos ima v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH skupaj približno 5000 zaposlenih, italijanski kupec pa ima z njim zelo jasne načrte, je še zagotovil Cantarutti. Ker postopek prodaje še traja, podrobnosti ni mogel navesti, komisija pa je sklenila, da razpravo nadaljuje na eni od prihodnjih sej.
