Kot je novinarjem pojasnil Gašperšič, se bomo danes na razpis prijavili s pripravljalnimi deli za drugi tir ter z izdelavo same projektne dokumentacije za glavno traso drugega tira. Sredstva si obetamo iz lastne kohezijske ovojnice ter ovojnice, v katero se stekajo neporabljena sredstva ostalih držav, je pojasnil. Rok za prijavo na omenjen razpis se sicer izteče v torek.
Slovenija pri uresničitvi projekta drugi tir računa na okoli 250 milijonov evropskih sredstev, zato se na ministrstvu pripravljajo tudi na naslednji razpis, ki naj bi bil objavljen že to sredo. Gre za razpis na področju mešanih mehanizmov, ki bo torej združeval tako sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) kot kohezijska sredstva za uresničitev hrbteničnih evropskih omrežij. Rok za prijavo v okviru tega razpisa se bo predvidoma iztekel junija.
Gašperšič je izpostavil, da so evropska sredstva za zagotavljanje finančne vzdržnosti tega projekta zelo pomembna, v primeru neuspeha na katerem od razpisov pa je po njegovih besedah določen manevrski prostor še možen, med drugim na ministrstvu dopuščajo možnost spremembe v kapitalskih deležih, tudi s povečanjem zadolževanja. "Vsekakor pa smo optimistični, da bomo z zastavljenim delom na teh pričakovanih razpisih pridobili želeni obseg sredstev," je dodal.
Ministrstvo je sicer pred nekaj tedni objavilo razpis za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo pripravljalnih del drugega tira med Divačo in Koprom, ki se bo zaključil junija. Nato načrtujejo objavo razpisa za izvedbo gradbenih del, kar pomeni, da bi lahko dela jeseni stekla.
V vmesnem obdobju bodo po besedah Gašperšiča delali tudi na pripravi same projektne, izvedbene in razpisne dokumentacije za glavno traso projekta in jeseni načrtujejo še razpis za izvedbo teh del. Tudi dela na glavi trasi bi tako lahko stekla še letos. Skupaj naj bi gradnja drugega tira sicer trajala dobrih šest let.
Finančna konstrukcija za drugi tir je sestavljena iz treh ključnih elementov; poleg kohezijskih sredstev še prek posojil Evropske investicije banke (EIB) in kapitalskih vložkov Slovenije ter zalednih držav. Pisma podpore za omenjen projekt so že podpisale Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska.
