V DeSUS in SD pozdravljajo namen ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter uvedbo zdravstvenega nadomestila in povečanje solidarnosti pri plačevanju v zdravstveno blagajno, pa tudi rešitev, ki bo vsem otrokom zagotovila obvezno zdravstveno zavarovanje.
V DeSUS kot pozitiven izpostavljajo še postopen prenos financiranja dela terciarja ter plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja pripravnikov in specializantov na državni proračun. Podpirajo tudi predlog povišanja prispevne stopnje za upokojence, a pričakujejo, da bo razlika bremenila neposredno proračun in ne pokojninske blagajne.
Vendar pa koalicijski partnerici opozarjata na številne nejasnosti v predlogu, izpostavljata problematične in morda ustavno sporne določbe. Ocenili sta že, da je predlog daleč od reforme.
Osnovni postulati, da bi moralo biti javno zdravstvo univerzalno, dostopno in pravično financirano, še niso izpolnjeni, ocenjujejo v DeSUS. Prepričani so, da predlagane spremembe financiranja ne zagotavljajo finančne vzdržnosti sistema v roku, daljšem od nekaj let.
Pasti glede košarice pravic, nejasnost presoje o standardnih in nadstandardnih storitvah
Predlagatelj sicer obljublja obstoječo košarico pravic, kar pa iz osnutka zakona ni razvidno, opozarjajo v DeSUS. Dodajajo, da je na področju določanja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in standardov zmeda. Ni jasno, kako se bo odločalo, kaj so standardne in kaj nadstandardne storitve, menita koalicijski partnerici.
V DeSUS sklepajo, da namerava ministrstvo zagotoviti potrebna zasebna sredstva preko doplačil za predvidene nadstandardne storitve, ki pa nikjer niso jasneje opredeljene. Sprašujejo se, ali bodo državljani primorani sklepati dodatna komercialna zavarovanja, da pridejo do kakovostnih zdravstvenih storitev.
Opozarjajo tudi, da je ustavno sodišče pred leti zavzelo stališče, da mora vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja urejati zakon, osnutek zakona pa je pri tem nedosleden. Določa namreč, da seznam vseh zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v osnovnem zavarovanju, določi na predlog zdravstvenega sveta minister, v soglasju z zavodom za zdravstveno zavarovanje.
Sporna določila glede cepljenja in omejitve bolniške
Tako za SD kot DeSUS je sporna določba, ki predvideva, da obvezno zavarovanje ne bi krilo zdravljenja tistih bolezni otrok, ki so posledica opustitve obveznega cepljenja. Problematizirajo tudi izključitev plačanih zdravstvenih storitev drugega mnenja ter kot enega najbolj spornih ukrepov navajajo omejevanje bolniške odsotnosti. Določba, ki je že naletela tudi na kritike javnosti, predvideva, da začasna nezmožnost za delo in denarno nadomestilo traja neprekinjeno največ 12 mesecev ali s prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev.
Stranki problematizirata tudi predlog, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne bi krilo reševanja medicinskih zapletov, ki so nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe.
Za DeSUS je tudi problematičen predlog, da obvezno zavarovanje ne krije stroškov zdravljenja, kjer je vzrok samopoškodba ali kaznivo dejanje, pa tudi določba, da naj bi delodajalec pripravljal analizo zdravstvenega stanja svojih zaposlenih. Neustrezno je urejeno tudi področje zavarovanja za poškodbe na delu in poklicne bolezni, menijo.
V SD kot nejasno navajajo določbo, da obvezno zavarovanje ne bi financiralo estetskih posegov zaradi prirojenih napak, bolezni ali poškodb, ki niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti. Sprašujejo se glede presoje za posamezne primere.
Po mnenju SD je nepotrebna tudi določba, da bi delodajalci krili breme izplačila nadomestila do 30 delovnih dni odsotnosti z dela, medtem ko zdaj velja 30 koledarskih dni. Ne strinjajo se z ukinitvijo nadomestila plače na dan darovanja krvi. Po njihovem mnenju je tudi nejasno, kakšno naj bi bilo zdravstveno zavarovanje za kmete, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani, preoster pa da je tudi ukrep pri zavarovanju družinskih članov, ki bi po oceni SD prizadel starše, ki so se odločili, da se ne bodo zaposlili, pač pa skrbeli za otroke.
Opozarjajo še na dvojno obdavčitev, če bi se zdravstveno nadomestilo obračunavalo na podlagi bruto dohodka posameznika, kar vključuje tudi prispevke, plačane za zdravstvo.
Koalicijski partnerici izpostavljata tudi vlogo zavoda za zdravstveno zavarovanje ter ministrstva. V DeSUS izpostavljajo vprašanje odprave avtonomije zavoda. Menijo, da osnutek zakona neustrezno posega v vlogo in položaj dosedanjega nosilca osnovnega zavarovanja in njegovega demokratičnega upravljanja od plačnikov prispevkov in uporabnikov storitev, neustrezno pa da je tudi urejanje odnosov med nosilcem zavarovanja in izvajalci storitev.
Po mnenju SD pa je zavodu namenjena prevelika teža pri presoji standardov storitev, pripomočkov, zdravil pri tem pa manjka strokovna presoja. Obenem pa opozarjajo, da bo imela država na zavod prevelik vpliv.