Do zdaj so sodišča sodbe objavljala na spletnem portalu Sodna praksa, s katerim je upravljalo vrhovno sodišče. Na njem so bile objavljene pomembnejše odločitve vrhovnega sodišča in višjih sodišč, sodišče pa jih je pred objavo kvalitativno obdelalo, kar pomeni, da je oblikovalo jedro zadeve, nabor institutov in podobno.
Nov sodni red omogoča, da vrhovno sodišče glede na kadrovske in siceršnje zmožnosti objavo postopoma razširi tudi na objavo pomembnejših prvostopnih sodb.
Prav tako bo sodno prakso po novem objavljalo ministrstvo za pravosodje. V ta namen nov sodni red določa, da mora vrhovno sodišče ministrstvu preko programskega vmesnika zagotavljati nemoteno posredovanje sodnih odločb o glavni stvari, in sicer za namene izvajanja sistemskega spremljanja delovanja sodišč, enotnosti sodne prakse in javne objave sodb.
Pri tem sodni red določa tudi nekatere roke. Tako bo moralo vrhovno sodišče najpozneje v šestih mesecih zagotoviti posredovanje vseh odločb druge stopnje in vseh odločb glede izrednih pravnih sredstev pred vrhovnim sodiščem. Najpozneje v osmih mesecih bo moralo zagotoviti posredovanje vseh odločb v kazenskih in gospodarskih pomembnejših zadevah; najpozneje v enem letu vseh odločb v delovnih, socialnih in nepravdnih pomembnejših zadevah; najpozneje v letu in pol pa vseh civilnih in prekrškovnih odločb v pomembnejših zadevah.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo vse sodbe najprej anonimizirali, torej na njih prekrili občutljive osebne podatke, nato pa jih objavili v strojno berljivi obliki. Pri tem ministrstvo ne bo delalo kvalitativne selekcije odločb.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so se pri objavi v dogovoru z vrhovnim sodiščem omejili le na pomembnejše zadeve, "ki pa so v vsebinskem smislu pravzaprav najpomembnejše za javnost, bolj kot recimo številni več ali manj formulaični sklepi v izvršilnih zadevah". "Hkrati pa je v sodnem redu izrecna podlaga, da lahko tudi za druge kategorije odločb po dogovoru pride do njihovega posredovanja in posledično objav," so navedli
Pri pripravi novega sodnega reda se vse lansko leto tesno sodelovali z vrhovnim sodiščem, prav tako so predlog sodnega reda v predhodno mnenje posredovali predsedniku vrhovnega sodišča, kot to določa zakon o sodiščih. Predsednik vrhovnega sodišča je podal soglasje k sodnemu redu, je pa v mnenju opozoril na nekatere dileme in predlagal spremembe nekaterih določb. "Slednje smo smo na ministrstvu proučili in do izdaje sodnega reda uskladili na dodatnih sestankih s predstavniki vrhovnega sodišča," so še pojasnili.