ZDA so na svoj seznam tistih, ki sodelujejo v iranskem raketnem programu dodale 13 posameznikov in 12 podjetij. Z ukrepom so ZDA zamrznile vse njihovo morebitno premoženje v ameriških bankah, ameriškim podjetjem in posameznikom pa prepovedale poslovanje z njimi. Med organizacijami, za katere veljajo sankcije, je tudi rudarsko podjetje Cosailing Business Trading Company Limited s sedežem na Kitajskem.
"Nadaljevanje iranske podpore terorizmu in razvoj njegovega balističnega programa predstavljata grožnjo regiji, našim partnerjem po svetu in ZDA," je poudaril John Smith z ameriškega finančnega ministrstva.
Pred tem je tudi novi ameriški predsednik Donald Trump obtožil Iran, da se igra z ognjem, potem ko je Teheran njegova svarila v zvezi z iranskim raketnim preizkusom označil za neutemeljena in provokativna. "Iran se igra z ognjem. Ne cenijo tega, kako dober je bil Obama z njimi. A jaz ne bom," je Trump zapisal v enem od tvitov, ki jih je objavil danes zgodaj zjutraj po vzhodnoameriškem času.
Washington je v sredo izdal opozorilo, da bodo v primeru incidentov sledili ukrepi, a Iran je odgovoril, da Trumpa ne bo poslušal in napovedal dodatne izstrelitve. Trump je v četrtek zatrdil, da so glede Irana na mizi vse opcije, zvečer pa so ameriški mediji poročali, da ZDA pripravljajo nove sankcije proti Iranu.
Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif je na opozorila iz ZDA danes odgovoril, da njegova država nikoli ne bo začela vojne, da pa se lahko zanese le na svoj obrambni sistem. "Našega orožja ne bomo uporabili proti nikomur razen v samoobrambi. Bomo videli, če lahko kdo od tistih, ki se pritožujejo, zatrdi enako," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Novi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki je na obisku v ZDA, je izrazil razumevanje za nove ameriške sankcije proti Iranu, saj gre za kršitev resolucij Varnostnega sveta ZN. Je pa poudaril, da sankcije ne smejo vplivati na uresničevanje jedrskega dogovora med Iranom in šesterico svetovnih sil, med katerimi je tudi Nemčija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZDA so po sklenitvi jedrskega sporazuma z Iranom odpravile mednarodne sankcije, povezane z jedrskim programom, vključno s prepovedjo izvoza iranske nafte. A dan po začetku veljavnosti zgodovinskega sporazuma so 17. januarja lani uvedle nove, dvostranske sankcije zaradi kršitev človekovih pravic in podpiranja terorizma na Bližnjem vzhodu. Sankcije vključujejo predvsem področje bančništva ter energetske in obrambne industrije ter veljajo za posameznike in organizacije, povezanih z iranskim raketnim programom. Danes so na seznam, povezan s temi sankcijami, dodali nova imena.
Iran je balistično raketo izstrelil v nedeljo, med drugim kot odgovor na Trumpov ukaz o prepovedi vstopa Irancem in državljanom šestih drugih pretežno muslimanskih držav v ZDA. Iran trdi, da raketa ne more nositi jedrske konice ter da preizkus rakete ni kršitev resolucije VS ZN iz leta 2015, ki mu prepoveduje preizkus balističnih raket, ki lahko nosijo jedrske konice. ZDA trdijo nasprotno.
O Iranu je po raketnem preizkusu na izrednem zasedanju na pobudo ZDA razpravljal tudi Varnostni svet ZN, vendar ni sprejel nobene odločitve.
Trumpova Bela hiša poleg tega posredno krivi Iran za napad na vojaško ladjo Savdske Arabije, ki so ga izvedli Hutiji iz Jemna. Podpora Hutijem je za Belo hišo jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da Iran destabilizira Bližnji vzhod in ogroža ameriške zaveznike v regiji.
Trumpova administracija pravi, da Bela hiša bivšega predsednika Baracka Obame ni znala ustrezno odgovoriti na strupena dejanja Irana, med drugim na prenose orožja, podporo terorizmu in na druge kršitve mednarodnih norm.
