Omenjeni poziv je k Pahorju po elektronski poti glede na javno dostopne podatke na spletu romal že 4581-krat. Pobudniki poziva so namreč na posebni spletni strani oblikovali besedilo, ki ga je moč poslati na predsednikov urad.
V njem so spomnili, da so številni pravni strokovnjaki, nevladne organizacije ter predstavniki civilne družbe že pred sprejetjem novele opozarjali, da ni v skladu z mednarodnim pravnim redom, da krši v Sloveniji ratificirane mednarodne pogodbe, slovensko ustavo ter v njej opredeljene temeljne človekove pravice.
Zato so predsednika republike sklenili pozvati, naj novele enostavno ne razglasi. Pri tem so se sklicevali tudi na ravnanje nekdanjega predsednika Janeza Drnovška v letu 2006, ki je napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi zanj sporne novele zakona o azilu. A ga na koncu je, tudi po mnenju pravnih strokovnjakov, da se predsednik razglasitvi zakona ne more izogniti, saj bi se s tem postavil nad ustavo in parlament.
In tudi predsednik Pahor danes na Twitterju piše, da glede tega vprašanja v strokovni javnosti ni nikakršne dileme, "ustavni red mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona".
Ob tem je sicer zapisal še, da spoštuje odklonilno mnenje podpisnikov peticije glede novele zakona o tujcih.
Pahor je sicer na seji Sveta za nacionalno varnost podprl sprejem novele. Državni zbor je nato ob sprejemu novele spremenil potrebni kvorum za uveljavitev zakonskih določb z ustavne na absolutno večino, vendar to v osnovi predsednikovega stališča do smiselnosti zakona ne spreminja, so že pred dnevi za Večer komentirali v predsednikovem uradu.
"V odsotnosti uspešne skupne evropske begunske politike se po njegovem mnenju tudi Slovenija zateka k rešitvam, ki hodijo po zelo tanki meji med zagotavljanjem varnosti in človekovih pravic ter polnega upoštevanja mednarodnega humanitarnega prava. Zato meni, da je potrebno strpno in z razumevanjem proučiti očitke nevladnih organizacij in Sveta Evrope," so takrat zapisali v predsednikovem uradu.
Že večkrat je Pahor tudi izrazil prepričanje, da v predvidljivem času ni pričakovati okoliščin, ki bi narekovale uveljavitev določb tega zakona. Zato se je tudi zavzel za odstranitev ograje na meji.
Novela zakona o tujcih predvideva možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Državni svet se za odložilni veto na novelo ni odločil, možnost ustavne presoje pa še obstaja.
