Najprej se bodo voditelji vseh 28 članic znova posvetili vprašanju, kako zajeziti tok nezakonitih migrantov. Po stabilizaciji razmer na zahodnobalkanski poti in dogovoru s Turčijo se bodo tokrat osredotočili na osrednjo sredozemsko pot in Libijo, od koder prihaja največ prebežnikov.
V Bruslju poudarjajo, da je ukrepanje za omejitev toka na zahodnobalkanski poti obrodilo sadove, saj se je število nezakonitih prihodov v zadnjih štirih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto prej zmanjšalo za 98 odstotkov.
Zdaj obljubljajo enako odločno ukrepanje na osrednji sredozemski poti, po kateri je lani prišlo v unijo več kot 180.000 prebežnikov. Rekordno število, več kot 4500, jih je na poti izgubilo življenje.
Razlik med zahodnobalkansko in osrednjesredozemsko potjo je sicer veliko. Okoli 90 odstotkov prebežnikov, ki pridejo v Evropo po osrednji sredozemski poti, je nezakonitih ekonomskih migrantov, ki prihajajo iz varnih držav, na primer Nigerije in Eritreje, ter niso upravičeni do mednarodne zaščite. Na vzhodu je bila večina prebežnikov beguncev.
Razlike so tudi med ključnima državama, s katerima mora unija sodelovati za zajezitev toka: Turčijo in Libijo. Modela sodelovanja s Turčijo ni mogoče ponoviti z Libijo, kjer so politične razmere od padca Moamerja Gadafija leta 2011 zelo kaotične.
Voditelji se bodo po pričakovanjih na Malti zavezali k zagotovitvi učinkovitega nadzora zunanje meje in občutnega zmanjšanja toka nezakonitih migrantov ter h krepitvi sodelovanja z Libijo in njenimi sosedami.
Med prednostnimi nalogami bodo izpostavili urjenje, opremo in podporo libijski obalni straži, nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki, zagotovitev ustreznih zmogljivosti za sprejem prebežnikov v Libiji in zmanjšanje pritiska na libijske kopenske meje.
Ta prizadevanja naj bi podprli s potrebnimi finančnimi sredstvi, predvidoma v okviru obstoječega večletnega evropskega proračuna, v katerem je za razvojno pomoč Afriki namenjenih 31 milijard evrov.
V razpravi o migracijah bo Slovenija zastopala stališča, da je treba ob celovitem iskanju rešitev za migracijski tok na osrednjesredozemski poti še naprej namenjati pozornost tudi zahodnobalkanski poti. Pri tem ni mogoče izključiti, da bo premier Miro Cerar znova izpostavil nasprotovanje podaljšanju nadzora na meji Avstrije in Slovenije.
Na drugem delu srečanja pa se bodo voditelji brez britanske kolegice Therese May posvetili pripravi rimske izjave, ki naj bi jo unija sprejela ob praznovanju 60. rojstnega dne 25. marca v italijanski prestolnici, kjer so pred šestdesetimi leti podpisali temeljni pogodbi EU, Rimski pogodbi.
Kljub ostremu pismu predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, ki ga nekateri evropski diplomatski viri opisujejo kot "precej pogumnega", saj ta med drugim med zunanjimi grožnjami uniji ob Rusiji in radikalnem islamu omeni tudi novo ameriško administracijo, je vprašanje, ali bodo voditelji opredelili kakšno skupno stališče do Trumpove protievropske politike.
Nova ameriška administracija nedvomno bo del razprave, vendar v širšem kontekstu, so danes pojasnili viri pri EU, ki pričakujejo pogovore o tem na obeh delih zasedanja, torej tako v razpravi z Veliko Britanijo kot v razpravi brez nje.
Osnutek "konceptnega papirja za Malto" pred praznovanjem 60. obletnice podpisa Rimskih pogodb je za zdaj precej splošen in kratek. V njem piše, da je unija v času "globalnih tektonskih sprememb" na "zgodovinski prelomnici" in da se sooča z "dramatičnimi izzivi" od zunaj in od znotraj.
"Srečanje v Rimu bi moralo ponuditi ambiciozno vizijo za ohranitev enotnosti in zagotovitev politične konsolidacije," še piše v osnutku koncepta za Rim, kjer naj bi EU poleg odločenosti za ohranitev enotnosti med drugim izpostavila tudi pomen osveženega sodelovanja med vladami in institucijami EU.
